Jedro

Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 obstoj varnostnih zadržkov pomeni, da direktor zavoda sploh nima pooblastila, da bi tožnikovi prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora ugodil oziroma bi bila taka odločitev nezakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za prekinitev prestajanja kazni zapora. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik za prekinitev prestajanja kazni za nedoločeno časovno obdobje zaprosil zaradi ureditve stanovanja in groba pokojne žene. Organ ugotavlja, da je bil tožnik obsojen na kazen 7 let in 10 mesecev zapora, ki jo bo prestal v letu 2022, na prestajanje kazni je bil priveden, je večkratni specialni povratnik, ima odprtih še več kazenskih postopkov, za njim pa je izdana tudi mednarodna tiralica. Organ meni, da je treba institut prekinitve prestajanja kazni razumeti zelo restriktivno, saj je treba varovati javni interes, ki je v konkretnem primeru preprečitev izvrševanja kaznivih dejanj. Po drugi strani ima tožnik dovolj možnosti za urejanje življenjskih težav, tako prek prostih izhodov s spremstvom, ki so mu bili v ta namen že odobreni, kot s pomočjo delavcev zavoda. Razlogi, ki jih navaja tožnik ne ustrezajo zakonskim razlogom, iz katerih je mogoča prekinitev prestajanja kazni, ni pa mogoče zanemariti niti varnostne situacije, saj je bil tožnik že večkrat kaznovan, je specialni povratnik, z odprtimi kazenskimi postopki in mednarodno tiralico zaradi kazni zapora, ki jo mora prestati v Republiki Makedoniji.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Iz obrazložitve izhaja, da meni, da je prvostopenjski organ sicer svojo odločbo deloma oprl na napačno pravno podlago, vendar pa se drugostopenjski organ v celoti strinja z njim glede obstoja varnostnih zadržkov.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da sta mu umrla sin in žena, zato je ostal sam. Poskrbeti mora za stanovanje v ... in za ženino grobnico, zato prosi za prekinitev prestajanja kazni za 3 mesece. Navaja še, da mu grozi rubež stanovanja zaradi neplačanih komunalnih stroškov, direktor pa je njegovo prošnjo zavrnil, ne da bi imel tožnik možnost "zagovora". Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v nov postopek.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Glede na tožbene navedbe sodišče uvodoma opozarja, da se po prvem odstavku 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) odločba iz 82. člena tega zakona, torej tudi obravnavana odločba, izda po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, po tretjem odstavku 8. člena ZIKS-1 pa organi v takem primeru odločajo v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. Tako ravnanje toženke je torej v skladu z zakonom in ne pomeni kršitve določb upravnega postopka, kot to zmotno meni tožnik.

7. Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi je prvi odstavek 82. člena ZIKS-1. Po tej zakonski določbi lahko direktor zavoda na prošnjo obsojenca prekine prestajanje kazni zapora, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, iz enega od razlogov, ki so izčrpno našteti v sedmih točkah v nadaljevanju besedila določbe. Glede na tako zakonsko ureditev morata biti za to, da bi direktor zavoda sploh imel možnost odločanja o prekinitvi prestajanje kazni zapora, kumulativno, torej hkrati, izpolnjena dva pogoja: po eni strani ne smejo obstajati varnostni zadržki, poleg tega pa mora biti ugotovljen obstoj vsaj ene izmed okoliščin, ki so naštete od prve do sedme točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1. 8. Toženka je tako v obrazložitvi prvostopenjske, kot tudi drugostopenjske odločbe navedla več okoliščin, ki tudi po presoji sodišča že očitno in na prvi pogled pomenijo varnostne zadržke, med drugim, da je tožnik specialni povratnik, da ima odprtih še več kazenskih postopkov in da je za njim razpisana mednarodna tiralica. Tožnik ne izpodbija obstoja teh okoliščin, niti ne navaja oziroma obrazlaga, zakaj jih toženka ne bi smela šteti za varnostne zadržke. Toženka je zato tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je na obstoj teh okoliščin, ki jih je štela za varnostne zadržke, oprla svojo odločitev. Sodišče k temu pripominja še, da glede na prej navedeno določbo prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 obstoj varnostnih zadržkov pomeni, da direktor zavoda sploh nima pooblastila, da bi tožnikovi prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora ugodil, oziroma bi bila taka odločitev nezakonita.

9. Že iz tega razloga – ki ga kot bistvenega za odločitev navaja tudi drugostopenjski organ – je torej izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Kot že povedano, tožnik ni v ničemer izpodbijal obstoja okoliščin, na katerih temelji izpodbijana odločitev, zato je sodišče štelo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo obravnavane odločbe med tožnikom in toženko, ni sporno, tako da je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.