Jedro

V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 16. 1. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Lenart z dne 3. 9. 2004, s katero je prvostopni organ odločil, da je kmetija v solasti A.A. in B.B., obsega 7, 5607 ha primerljive kmetijske površine in izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Zaščitena kmetija na naslovu Š. obsega tam navedene nepremičnine, pripisane vl. št. ... k.o. ..., kjer sta solastnici v deležu vsaka do ½ A.A. in B.B. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Ugotavlja, da so bile določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) pravilno uporabljene. Pravilno je bilo ugotovljeno, da gre v obravnavanem primeru za eno samo kmetijo. Zaščitena kmetija se določi po uradni dolžnosti. Določbe Zakona o dedovanju (ZD) pri določitvi zaščitene kmetije niso pomembne.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da odločbo tožene stranke odpravi in ugotovi, da ne gre za zaščiteno kmetijo. Podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da je bila odločitev o zaščitenosti kmetije sprejeta šele po smrti A.A., ko je bil v teku zapuščinski postopek. Kmetija nikoli ni bila zaščitena. Želja zapustnice je bila, da se zemljišča razdelijo med dediče, ne pa da bi njena hčerka B.B. podedovala vse.

4. Tožena stranka in stranka z interesom (B.B.) na pritožbo nista odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V obravnavanem primeru je pravnomočnost sodbe in s tem tudi odločbe tožene stranke pogoj za vpis v register zaščitenih kmetij. Zato se pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1. 7. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so bile določbe ZDKG v obravnavanem primeru pravilno uporabljene. Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje prvi odstavek 3. člena ZDKG določa, da obsega zaščitena kmetija vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oziroma gospodarsko proizvodnjo ter s tem povezano dejavnost. Osnovni namen zakona je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko gozdarskih gospodarskih enot. Ta poglavitni namen so upravni organi dolžni upoštevati v vseh postopkih preverjanja, ali kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje pogoje zaščite ali ne.

8. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A. in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.

9. Pravilno so bili zavrnjeni vsi ugovori tožeče stranke. Niso merodajne določbe ZD in tudi ne volje zapustnice, pač pa se zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti, če so zato izpolnjeni pogoji, predpisani z ZDKG.

10. Glede navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanje postopka, ki niso urejena s tem zakonom, sama trpi stroške pritožbenega postopka.