Jedro

Tožena stranka z izvedenimi dokazi in okoliščinami, ki so bile za odločitev v tej zadevi bistvene, to je, da je tožeča stranka posegla v statične elemente objekta, v katerem je izvajala rekonstrukcijo, in dokazi, ki to utemeljujejo, tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila in ji ni dala možnosti da se o njih izjavi.

Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka je v tem, da v njem za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku kot npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci ali ogled.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper-Nova Gorica, št. 06122-1018/2014/11 z dne 11. 4. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna vrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje, do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje tožeči stranki, kot investitorju naložil, da mora takoj po vročitvi izpodbijane odločbe ustaviti rekonstrukcijo stanovanjskega objekta na naslovu ..., na parc. št. 370 k.o. ... (točka 1. izreka). Tožeči stranki je naložil, da mora v roku 60 dni od vročitve odločbe v objektu navedenem v točki 1 izreka odločbe odstraniti: novo armirano betonsko stopnišče tlorisnih dimenzij 3,5 x 0,9 m, ki je izvedena v pritličju ob SV obodni steni objekta, vhoda do JV obodne stene objekta; medetažno konstrukcijo med pritličjem in 1. nadstropjem, maksimalnih tlorisnih dimenzij cca 5,20 x 4,50 m, ki je izvedena med JV obodno steno in prvo prečno nosilno steno objekta; odprtino dimenzij 0,9 m x 1,9 m, ki je izvedena v prečni nosilni steni v 1. nadstropju in sicer na SV delu stene ter odprtino dimenzij cca 0,85 x 1,9 m, ki je izvedena v prečni nosilni steni v 2. nadstropju sicer na JZ delu stene, ter vzpostaviti prejšnje stanje (točka 2 izreka). Nadalje je tožečo stranko opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti 2. točke izreka izpodbijane odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljen po drugih osebah, ali s prisilitvijo (točka 3 izreka). V točki 4. izreka izpodbijane odločbe pa je za objekt iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu ZGO-1) ter odločil, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 5. izreka) ter da stroškov postopka ni (točka 6 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je ob inšpekcijskem ogledu gradbena inšpektorica ugotovila, da so bile v stanovanjskem objektu, ki je bil predmet inšpekcijskega objekta, obstoječe stopnice iz pritličja v nadstropje nadomeščene z novi enoramnimi armirano betonskimi stropnicami dimenzij 3,5 x 0.9 m. Nove stopnice so bile izvedene ob SV steni objekta, od vhoda do JV obodne stene objekta. Stene so bile večinoma že obložene z mavčno kartonskimi ploščami. Odstranjene so bile obstoječe stopnice iz 1.nadstropja v 2. nadstropje ter z mavčno kartonskimi ploščami tudi obložen strop, tako da medetažna konstrukcija ni vidna. Pod v 2. nadstropju je obložen z OSB ploščami, v pritličju in prvem nadstropju pa so izvedeni novi estrihi. V 2. nadstropju je bila odstranjena predelna stena med prostorom objekta, ki stoji na parc. št. 369 k.o. ... in prostori objekta, ki stojijo na parc. št. 370 k.o. ... V prečni nosilni steni, na SV delu, je v prvem nadstropju izvedena nova odprtina širine 1 m in višine 1,9 m, v 2. nadstropju pa v prečni nosilni steni na JZ delu izvedena nova odprtina velikosti cca 0,85 x 0,9 m, v drugem nadstropju pa so postavljene nove predelne stene. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno s primerjavo stanja, ugotovljenega na inšpekcijskem ogledu dne 8. 4. 2014, ter posnetkom spornega objekta, ki je bil izdelan decembra 1985 in ga je posredoval Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

3. S pričetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja je bila kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1. Za rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta bi si namreč investitor moral pridobiti gradbeno dovoljenje. Obveznost pridobitve ustrezne upravne odločbe za rekonkstrukcijo objekta pa je obstajala tudi v letu 1985 in ves čas potem, tudi v času inšpekcijskega pregleda, zato gre v konkretnem primeru za nelegalno gradnjo in so bili izrečeni ukrepi kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe.

4. Upravni organ druge stopnje je z odločbo št. O612-188/2014-0-00641124 z dne 4. 9. 2014 zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo ter v njej zavrnil vse pritožbene ugovore tožeče stranke kot neutemeljene.

5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz vseh tožbenih razlogov 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je inšpektorica ugotovitveni postopek oprla na posnetek objekta, ki ga je pripravil Zavod za kulturno dediščino Slovenija OE Piran v letu 1985. Na podlagi tega posnetka stanja je presodila, da so bila sporna dela (odstranitev obstoječega stopnišča, postavitev novega stopnišča na drugem mestu, s tem povezana sprememba medetažne lesene konstrukcije in postavitev novih odprtin) izvedena po letu 1985 in bi zanjo tožeča stranka morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Taka ugotovitev pa je sporna, saj naj bi posnetek izdelali študentje arhitekture za interne potrebe zavoda. Nadalje ugovarja kršitev pravil postopka, saj tožeči stranki v postopku ni bila dana možnost da se izjavi in oporeka verodostojnosti in resničnosti navedenega dokumenta.

6. V zvezi z ugotovitvami inšpektorja pa navaja, da je tožeča stranka res prenavljala prostor, vendar ni premikala stopnišča in tudi ni spreminjala medetažne konstrukcije. Takšna postavitev odprtin in stopnišča je na objektu obstajala že od leta 1967, že pred izdajo gradbenega dovoljenja iz leta 1986. Zaključki inšpektorice temeljijo namreč na spornem posnetku zavoda. Tožeča stranka je sicer lesene stopnice zamenjala z armirano betonskimi, vendar so le te nameščene na istem mestu in ob enaki medetažni konstrukciji. Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni zaslišala pravnega prednika tožeče stranke ali sosedov, ki bi lahko potrdili, kakšno je bilo stanje leta 1985. 7. Nadalje navaja, da prestavitev stopnišč iz spodnje etaže v zgornjo v ničemer ne posega v noben konstrukcijski element, medetažna konstrukcija pa je lesen in ne nosilen strop, ki nima nobene konstrukcijske funkcije v stanovanju, saj gre za konstrukcijo med nosilnimi zunanjimi zidovi, ki ne zagotavlja nobene statične funkcije za zgradbo. S tem ko organ prve stopnje nalaga odstranitev celotne medetažne konstrukcije med prvo in drugo etažo, bi nastal en skupni prostor. Glede na to, da je medetažna konstrukcija obstajala že pred letom 1968, je del medetažne konstrukcije gotovo legalen glede na to, da so bile stopnice v prostoru le prestavljene na drugo lokacijo. Tožeča stranka zatrjuje, da z obnovitvenimi deli ni posegla v konstrukcijske elemente, zato navedenih posegov ni mogoče šteti kot rekonstrukcijo, za katero bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev pravil postopka je utemeljen. Po prvem odstavku 136. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. ZGO-1 v tem pogledu odkazuje na določbe ZUP o skrajšanem ugotovitvenem postopku (144. člen ZUP). Skrajšani ugotovitveni postopek se v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu vodi v skladu s 4. točko prvega odstavka 144. člena če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Navedeno pomeni, da je bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka, po kateri se ta postopek razlikuje od rednega ugotovitvenega postopka v tem, da v njem za ugotovitev dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku kot npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci ali ogled (podrobneje prim. tudi Androina-Kerševan, Upravno procesno pravo, GV Založba Ljubljana, 2006, str. 309).

11. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ izvajal dokaze s pribavo dokumentacije Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, z zaslišanjem priče, ogledom ter primerjavo ugotovljenega dejanskega stanja z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dokumentacije pridobljene od Medobčinskga zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Iz zapisnika o ogledu namreč izhaja, da so bile odprtine v nosilne stene v času ogleda že obložene z mavčno kartonskimi ploščami, kar pa pomeni, da je upravni organ prve stopnje lahko ugotovil dejansko stanje le s primerjavo ugotovljenega dejanskega stanja z že navedenimi dokumenti Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V zadevi ni sporno, da inšpekcijski organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožeči stranki ni dal možnosti izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, opustitev takega ravnanja pa v vsakem primeru pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Iz upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi tožeča stranka z izvedenimi dokazi in okoliščinami, ki so bile za odločitev v tej zadevi bistvene, to je, da je tožeča stranka posegla v statične elemente objekta, v katerem je izvajala rekonstrukcijo in dokazi, ki to utemeljujejo, pred izdajo izpodbijane odločbe seznanila in ji dala možnost, da se o njih izjavi.

12. Glede na navedeno je sodišče odločbo upravnega organa prve stopnje odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ prve stopnje inšpekcijskemu zavezancu omogočiti, da se izjasni o izvedenih dokazih oziroma dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev v zadevi. Tožeča stranka si je sicer tekom postopka pridobila gradbeno dovoljenje, kar pa na odločitev o stvari ne vpliva, saj je za odločitev v zadevi odločilno dejansko stanje v času izdaje izpodbijane odločbe. Ker je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, se do ostalih navedb tožeče stranke v tožbi ni opredeljevalo.

K točki II izreka:

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo odpravilo, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, določenem v Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, ki mu po navedenem Pravilniku pripadajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena navedenega Pravilnika), povišani za 22 % DDV torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).