Jedro

Sodišče pritrjuje zaključku, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zadevi osebnega stečaja nerazumna, kot taka pa ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP in je bila zato utemeljeno zavrnjena. Ob ugotovitvi, da tožnik ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, saj je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta, namreč namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Prav tako je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razloga ekonomičnosti, saj bi povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino tožnikovega dolga. Pri tem po drugi strani zaradi postopka osebnega stečaja terjatve tožnika kot dolžnika ne bi prenehale obstajati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem zahtevo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnilo. Meni namreč, da ta ni utemeljena. Pri tem se sklicuje na 11. do 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB4, v nadaljevanju ZBPP). Poudarja, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izkazana dva pogoja, in sicer subjektivni oziroma finančno materialni in objektivni oziroma vsebinski iz 24. člena ZBPP. Ugotavlja, da prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi osebnega stečaja, in sicer za založitev predujma za začetek stroškov osebnega stečaja. Pri tem ugotavlja, da je prosilec dne 24. 11. 2011 dostavil dopis, iz katerega izhaja njegovo premoženjsko stanje. Iz navedb v dopisu izhaja, da je lastnik parcele št. 288 k.o. A., na kateri pa ima izključitveno pravico za prednostno terjatev B.B. Celoten dolg tožnika znaša 3.312,00 EUR, kar predstavlja seštevek treh terjatev Okrožnega sodišča v Krškem, ki je proti prosilcu vložilo izvršbo. Ugotavlja, da je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči po odločbi CSD Krško, ki je po 3. točki prvega odstavka 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvezeta iz prisilne izvršbe.

2. V nadaljevanju strokovna služba za Bpp ugotavlja, da tožnik ne razpolaga s premoženjem niti ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo upnikov prosilca, saj je denarna socialna pomoč izvzeta iz stečajne mase. Namen osebnega stečaja tako ne bi bil realiziran, kar jasno izhaja iz določbe 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 in naslednji, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pri tem pojasnjuje, da je namen vodenja osebnega stečaja v tem, da bi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Prav tako služba za BPP ugotavlja, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razloga ekonomičnosti, saj bi ta povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino dolga, ki ga ima prosilec do edinega upnika, to je Okrožnega sodišča v Krškem. Zato meni, da je vloga tožnika nerazumna, kot taka pa ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP. Zato je bilo potrebno tožnikovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.

3. Tožnik v svoji tožbi najprej pove, zakaj je do terjatve, ki jo ima do Okrožnega sodišča v Krškem, prišlo. V nadaljevanju pa pojasnjuje, da od 1. 1. 2010 ni zaposlen in tudi nima nobenega aktivnega premoženja. Stopnja njegove zadolženosti je zato nad 90 %, pri čemer dolgu v višini 3.212,00 EUR ne ugovarja. Poudarja, da je zaradi slednjega ogrožena njegova osebna svoboda in se zaradi navedenega šteje, da je nastopila prezadolženost. Je trajno nelikviden. Zato meni, da se tožena stranka neupravičeno sklicuje na 382. člen ZFPPIPP. Strinja se z ugotovitvijo tožene stranke, da je uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem prosilca nerazumna, saj slednji ne razpolaga s premoženjem, niti ne prejema dohodka, ki bi omogočal poplačilo upnikov prosilca. Meni pa tudi, da se sodišče tako zaveda, da dolžnik nima realnih možnosti za poplačilo upnikov. Temu dejstvu pa po njegovem prispeva tudi sodstvo, ki vztraja na svojih protipravnih odločitvah. Ne strinja pa se z ugotovitvijo tožene stranke, da je nerazumno začeti postopek iz razlogov ekonomičnosti. Meni, da že iz vloge same izhaja, da je upnikov več, pri čemer je bil insolvenčni postopek zaradi izterjave 1.652,20 EUR Okrožnega sodišča v Krškem, ustavljen. Slednje pa ne pomeni, da terjatev Okrajnega sodišča v Brežicah ne obstoji. Posledice, ki jih vidi tožnik zaradi po njegovem protipravnega ravnanja uradnih oseb, so pravica do poštenega sojenja, do učinkovitega pravnega sredstva in prepovedi diskriminacije. Omenja še načelo zakonitosti in protipravnost. 4. S tožbo zato izpodbija odločbo iz vseh tožbenih razlogov, sodišču pa predlaga, da na glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, ali pa upravni akt odpravi in samo, v okviru tožbenega zahtevka, meritorno odloči o zadevi.

5. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.

6. Sodišče je o zadevi odločilo v skladu z 59. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), izven glavne obravnave. Za odločitev pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, namreč med strankama niso sporna.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po določbi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Slednje lahko stori iz razloga, ker sledi utemeljitvi tožene stranke, zaradi tega, ker le-ta vsebuje vsa pravno relevantna dejstva, in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Po drugi strani tožnik v tožbi ne navaja nič takega, kar bi imelo podlago v zakonu, ali kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev tožene stranke. Ne glede na to, pa sodišče še pripominja, da pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost, na katero se sklicuje tožnik in kar bi se dalo razbrati iz njegove tožbe, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, in kar priznava tudi tožnik sam, pogoji za sprožitev osebnega stečaja sploh niso podani, o čemer se je sodna praksa s tega področja že večkrat izrekla. V stečajnem postopku bi nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Če pa je že začet, njegov postopek ustavi. Po drugi strani sprožitev osebnega stečaja ne bi povzročila prenehanja terjatev, ki jih ima v konkretnem primeru upnik Okrožno sodišče v Krškem do tožnika kot dolžnika. V skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

9. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.