Jedro

Ocena poskusnega dela delavca ni objektivna, če je poskusno delo delavca neformalno spremljal le njegov nadrejeni delavec. Ker pred izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja pismena ocena poskusnega dela ni bila podana, tožniku pa tudi ni bil vročen opis njegovega delovnega mesta, ni mogoče izključiti prevladujočega subjektivnega vpliva nadrejenega delavca na izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, zato sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešnega poskusnega dela ni zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 29.3.1995 in 5.6.1995 o prenehanju delovnega razmerja tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Hkrati je ugotovilo obstoj delovnega razmerja tudi od 5.6.1995 dalje in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo ter mu prizna in izplača vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj in povrne 82.200,00 SIT stroškov postopka. Pri tem je ugotovilo, da je ocena tožnikovega poskusnega dela temeljila zgolj na oceni nadrejenega vodje poslovne enote, ki je bila pavšalna in subjektivna. Tožnik tudi sicer ni bil seznanjen s formalnim opisom delovnega mesta in je bil na sploh zadržano uvajan v delo. Ocena poskusnega dela pa je bila vprašljiva tudi zato, ker ni bila konpleksna in popolna (s preizkusom znanja in oceno iz varstva pri delu). Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev. Pri tem povdarja, da je tožnikovo poskusno delo preverjal tudi nadrejeni vodja sektorja tako, da je bila negativna ocena poskusnega dela realna. Ker tožnik že z vidika dejanskega dela poskusnega dela ni uspešno opravil, teoretični preizkus znanj in ocena iz varstva pri delu na drugačno oceno uspešnosti ne bi mogla vplivati. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče v načelu soglaša z zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi. Glede na izvedeni postopek spremljanja tožnikovega poskusnega dela, ki je bilo dejansko neformalno spremljano le s strani nadrejenega D. G., kar je bilo potrjeno tudi z pred prvostopnim sodiščem izvedenimi dokazi, pritožbeno sodišče soglaša, da tožena stranka ni objektivno izkazala, da tožnik poskusnega ni uspešno opravil. Ob takem pristopu, ko pred izdajo spornega prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja pismena ocena poskusnega dela v bistvu sploh ni bila podana in ko tožniku opis njegovega delovnega mesta ni bil vročen, ni mogoče izključiti prevladujočega subjektivnega vpliva nadrejenega delavca na izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, v objektivnem smislu pa neuspešnost tožnikovega poskusnega dela dejansko ni bila izkazana. Le izkazana objektivizirana ocena neuspešnega poskusnega dela pa je lahko podlaga za prenehanje delovnega razmeraj delavca v smislu določb 4. tč. 1. odst. 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Glede na povedano in glede na to, da v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ni zasledilo drugih napak, na katere ob obravnavi pritožbe pazi po uradni dolžnosti in zaradi katerih bi bila izpodbijana sodba nezakonita, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.