Jedro

Absolutno bistveno kršitev določb postopka pomeni ravnanje sodišča, ko izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank v nasprotju z določbami ZPP, ne pa v primeru, kadar zamudne sodbe ne izda.

Predlogu za izvršbo je tožeča stranka res priložila izpis iz knjigovodske evidence, vendar že navedenega ni podala tudi v trditveni podlagi. Z dokazi se trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 8 I 2003/09565, z dne 8.7.2003 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka sklepa in tožbeni zahtevek zavrne.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, izpodbija jo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ne strinja. Sodišče v obrazložitvi navaja, da pooblaščenec tožene stranke ni predložil pooblastila v roku, ki mu ga je postavilo sodišče na naroku, in se zato dejanja, ki jih je opravil, ne upoštevajo. Sodišče je navedlo, da to nima nikakršnih posledic za toženo stranko, kar pa po mnenju tožeče stranke ne drži. Iz določbe 2. odstavka 282. člena ZPP izhaja, da sodišče izda zamudno sodbo, če na prvi narok ne pride pravilno vabljena tožena stranka. Poglavje ZPP o sporu majhne vrednosti sicer ne določa posledic zaradi nepristopa tožene stranke na narok, vendar je po mnenju tožeče stranke v tem primeru potrebno uporabiti določila rednega postopka, sodišče bi moralo izdati zamudno sodbo. Protispisen je zaključek sodišča, da tožeča stranka posameznih vtoževanih postavk ni opredelila niti po vrsti niti po višini, to je navedeno že v izpisu iz knjigovodske evidence, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, in je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka. Tudi ne drži, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tem sporu. Aktivna legitimacija upravnika je podana po posebnem (pogodbenem) prenosu materialnopravnega upravičenja nanj, če tega ni, je podana, če je stroške plačeval namesto etažnih lastnikov in najemnikov iz lastnih sredstev, kar velja tudi za konkreten primer. Zaključek sodišča, da aktivna legitimacija ni podana, je torej materialnopravno napačen. Tožeča stranka predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa naj zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339.člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458.člena ZPP).

Že iz zgoraj navedenega razloga pritožbena navedba, da bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo, ni relevantna, glede na to, da absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja ravnanje sodišča, ko izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank v nasprotju z določbami ZPP, ne pa v primeru, kadar zamudne sodbe ne izda. Tudi sicer so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo, neutemeljene. V primeru, ko narok zahteva ena stranka, nasprotna stranka pa na narok ne pride, je uporaba 282. člena ZPP izključena in je tudi po mnenju teorije pravilna rešitev, da zoper njo sankcije ne morejo biti dopustne. Sicer pa je v konkretnem primeru narok predlagala tudi tožena stranka in bi sodišče lahko izdalo sodbo na podlagi pripoznave, če bi bili za to izpolnjeni ostali pogoji za izdajo takšne sodbe, torej tudi pravilno vabilo in opozorilo na posledico izostanka, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da je protispisen zaključek sodišča, da tožeča stranka posameznih vtoževanih postavk ni opredelila niti po vrsti niti po višini, in da naj bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Predlogu za izvršbo je tožeča stranka res priložila izpis iz knjigovodske evidence, vendar že navedenega ni podala tudi v trditveni podlagi, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Z dokazi se namreč trditvena podlaga in zatrjevana dejstva le dokazujejo, ne more pa vsebina dokazov trditvenega bremena stranke nadomestiti.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da prenos materialnopravnega upravičenja lastnikov na upravnika glede plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov ni izkazan in pogodbena podlaga zahtevka ni podana. Glede najemnine se sodišče druge stopnje tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da že po naravi stvari ni možno, da bi bila tožena stranka na škodo tožeče stranke kot upravnika večstanovanjske hiše obogatena zaradi neplačanih zneskov najemnine. Glede obratovalnih stroškov pa sodišče druge stopnje sicer ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi kot materialna podlaga prišel v poštev le 197. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, OZ). Glede na to, da pa je sodišče prve stopnje, kot že navedeno, pravilno navedlo, da tožbeni zahtevek v trditveni podlagi ni bil zadostno specificiran, da bi bilo zahtevek na plačilo obratovalnih stroškov mogoče obravnavati ločeno od zahtevka na plačilo najemnine, je odločitev sodišča prve stopnje glede razveljavitve sklepa o izvršbi in zavrnitve zahtevka pravilna tudi glede obratovalnih stroškov.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu s 1. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP in 154. člen ZPP).