Jedro

Če je temelj za vknjižbo vsebovan v javni listini (upravni odločbi), pa se ta ne nanaša na stranke, ki so tudi zemljiškoknjižni lastniki, so podane ovire za vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor R.J. in odločilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča z dne 5.7.2001, dn.št. xx, v celoti v veljavi.

Zoper sklep se pritožuje R.J.. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da predlogu Upravne enote za odpis parc.št. 781/42 k.o. NN ugodi. Navaja, da je bila v denacionalizacijskem postopku Agrarni skupnosti vrnjena zgoraj navedena parcela. Ta parcela pa nikakor ni mogla biti vrnjena, saj ne gre več za zemljišče, do katerega so upravičene Agrarne skupnosti. Pritožnik je namreč to parcelo kupil s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo dne 11.2.1976 od AA v likvidaciji. Na tej parceli je nato pritožnik zgradil stavbo. Po sedanjem stanju pa je pritožniku odvzeto oboje, parcela in stavba. Dejstvo je, da pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo ni oporekal nihče. Tudi sama agrarna skupnost si ni lastila omenjene parcele. Zato se je ravno na predlog ta odločba z dne 12.11.1996 spremenila tako, da se je parc.št. 781/42 k.o. NN izvzela iz vračanja podržavljenega premoženja Agrarne skupnosti. Iz navedega razloga naj člani agrarne skuposti ne bi imeli nobenega naslova, da se vpišejo kot lastniki. Zato je po pritožnikovem mnenju pravilno, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje pred izdajo odločbe 24.10.1996, ki je sedaj razveljavljena. Ta parcela je tako formalno še vedno v družbeni lasti in v uporabi Občine, sedaj Sklad BB.

Pritožba ni utemeljena.

Četudi je vse, kar navaja pritožnik, res, to ne omaje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Tako v sklepu zemljiškoknjižne referentke Dn.št. xx, z dne 5.7.2001, kot v sklepu Dn.št. yy, z dne 25.10.2001, s katerim je bil ugovor zoper prvi sklep zavrnjen, je bilo pojasnjeno, da vpis na podlagi odločbe Upravne enote, št., z dne 26.3.2001, ni možen zato, ker iz same zemljiške knjige izhajajo ovire za vpis. To ne pomeni, da se sodišče spušča v pravilnost odločitve upravnega organa, marveč zgolj to, da te odločbe glede na stanje v zemljiški knjigi ni mogoče zemljiškoknjižno izvesti. Razlog je v tem, ker subjekti, na katere se ta odločba nanaša, sedaj več niso vsi tudi zemljiškoknjižni lastniki. Iz tega razloga pa vpis zoper njih tudi ni več mogoč. In obratno: sedanji zemljiškoknjižni lastniki, ki so pridobili svojo pravico na podlagi pravnega posla (notarski zapisi darilne pogodbe) oziroma na podlagi sklepa o dedovanju, niso subjekti na katere bi se javna listina (upravna odločba UE) nanašala. To pa pomeni, da je med javno listino, ki naj bi bila podlaga za vknjižbo, ter med stanjem zemljiške knjige razkorak, ki predstavlja oviro za vpis (5. točka 1. odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). Iz navedenih zemljiškoknjižnih formalnih razlogov zato pritožbene navedbe, ki pojasnjujejo pritožnikov položaj glede obravnavane parcele, ne morejo biti uspešne. Povedano pa ne pomeni, da je pritožnik zaradi navedenega ob svojo pravico. Pritožnika velja opozoriti predvsem na določbo 101. člena ZZK. Ta omogoča tistemu, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi tega ta oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, da s tožbo zahteva, naj sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. 2. odstavek tega člena pa izrecno določa, da ima to pravico tudi tisti, ki izpodbija vknjižbo, katera je postala neveljavna šele po izvršenem vpisu. Pritožbeno sodišče v tem postopku pa je moralo v skladu s 2. točko 95. člena ZZK pritožbo zavrniti, potrditi sklep sodišča prve stopnje in po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu zaznambe pritožbe.