Jedro

Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 34.870,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 24.391,30 EUR od 25. 12. 2003 do plačila in od zneska 10.479,05 EUR od 28. 1. 2005 do plačila ter mu povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da toženec sam krije svoje pritožbene stroške.

3. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da 28. 9. 2003 ni vozil vozila ... in da ni povzročil prometne nesreče, zato tudi ne more biti odškodninsko odgovoren. Ne strinja se s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da naj bi listina – zapisnik z dne 10. 10. 2003 (priloga A3) predstavljala javno listino v smislu prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP. Omenjeni policijski zapisnik predstavlja zgolj neke navedbe o tem, kaj naj bi se po podatkih policije 28. 9. 2003 zgodilo, tožeča stranka pa je njegovo vsebino dokazovala z drugimi dokaznimi sredstvi. Sicer pa sporni zapisnik ni podpisan s strani policistov in tudi datum 10. 10. 2003 se ne ujema s časom dogodka (28. 9. 2003). Zato listina v prilogi A3 ne dokazuje resničnosti dejstev, ki so v njej navedena. Sodišču očita tudi kršitev 215. člen ZPP. Meni, da je ugotovitev, da je kritičnega dne vozilo vozil on, protispisna in vztraja, da je kritičnega dne vozilo vozil nekdo tretji. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določilu prvega odstavka 963. člena Obligacijskega zakonika – OZ z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico (tožečo stranko) vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus, je bil sklenitelj zavarovanja leasingojemalec A., zavarovanec zavarovalne pogodbe po pogojih kasko zavarovanja pa leasingodajalec H. d. o. o., kateremu je zavarovalnica izplačala odškodnino za škodo, ki jo je na vozilu povzročil voznik – toženec. Tožeča stranka tako utemeljeno zahteva povrnitev škode na podlagi pravil o subrogaciji, saj zahteva povrnitev oškodovancu plačanega zneska od toženca kot odgovorne osebe.

7. Sodišče prve stopnje je podrobno pojasnilo vse elemente odškodninske terjatve. Iz njegovih dejanskih ugotovitev izhaja, da je do nesreče prišlo zaradi nedopustnega ravnanja R. M. (toženca), ki je vozilo vozil preblizu desnemu robu cestišča in zapeljal izven cestišča v drevo, v času škodnega dogodka pa je bil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Sodišče druge stopnje je te dejanske ugotovitve potrdilo.

8. Toženec v reviziji graja dokazno oceno sodišč, zaradi katere je po njegovem mnenju pravno relevantno dejstvo (kdo je bil voznik vozila v kritičnem trenutku) zmotno ugotovljeno. Ob tem navaja, da sta sodišči napačno ocenili, da ima listina v prilogi A3 lastnost javne listine in zato šteli, da je vsebina omenjene listine resnična. Revizijsko sodišče sicer soglaša z revizijsko navedbo, da listina v prilogi A3 (s strani policijske postaje izdan izpis o podatkih o škodnem dogodku) zaradi obličnostnih pomanjkljivosti ni javna listina, vendar to na pravilnost odločitve v obravnavanem primeru ni vplivalo, ker sta sodišči sporno listino ocenili (tudi) v skladu z metodološkim napotkom dokazne presoje iz 8. člena ZPP in na podlagi celotnega izvedenega dokaznega postopka ugotovili, da je v kritičnem trenutku vozilo upravljal prav toženec. Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP namreč preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija (in to sta sodišči prve in druge stopnje tudi upoštevali), kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.

9. Ker sta sodišči sporno listino ocenili (tudi) v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, zgolj zmotna ocena sodišč, da ima listina v prilogi A3 lastnost javne listine, ni vplivala na samo zakonitost in pravilnost odločitve.

10. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo revizija opredeljeno navaja, ni podana. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo. Zato je toženčevo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.