Jedro

Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov po petem odstavku 367. člena ZPP, saj gre za medsebojno povezane zahtevke.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da obstoji polna nerazdelna povračilna zaveza toženk, da povrneta tožniku škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči 7. 1. 2011 v prostorih P., d. o. o. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

2. Prva toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča o obstoju izključne odgovornosti tožnikovega delodajalca materialnopravno pravilna. Utemeljuje pomembnost tega vprašanja.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija - drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če revizija po tem kriteriju ni dovoljena, jo lahko Vrhovno sodišče dopusti (tretji odstavek 367. člena ZPP). Po 41. členu ZPP se v primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Za slednji primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka.1

5. Prva toženka predlaga dopustitev revizije zoper pravnomočno vmesno sodbo, da obstoji polna nerazdelna povračilna zaveza toženk, da povrneta tožniku škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči 7. 1. 2011 v prostorih P., d. o. o. Tožnik je za škodo, ki jo je utrpel v tem škodnem dogodku, uveljavljal odškodnino za povračilo 38.000,00 EUR nepremoženjske škode in 4.128,96 EUR premoženjske škode. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, torej znaša 42.128,96 EUR. Revizija je zato dovoljena po zakonu (drugem odstavku 367. člena ZPP) in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.

6. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

1 Tako tudi II DoR 465/2012, II DoR 76/2014, II Ips 278/2012.