Jedro

Ker je iz s strani predlagateljev predloženih fotografij razvidno, da nasprotni udeleženec posega v nerazdeljeno solastno premoženje, je z verjetnostjo izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve precej otežena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7.6.1999 odločilo, da sklep z dne 3.12.1998 ostane v veljavi, razen v umaknjenem delu, tako da se sedaj nasprotnemu udeležencu takoj prepoveduje kakršnokoli poseganje v nepremičnine, vpisane v vl.št. 306 k.o. in 340 k.o., ki so v solasti udeležencev, zlasti pa da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje vrednosti solastnega premoženja, da ne bo izvršbe.

Proti sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec. Pritožnik meni, da sklep sodišča prve stopnje ni utemeljen, da je pristranski in nepotreben. Zavrača dvojna merila pri obravnavanju njega in predlagateljev. Strinja pa se s predlogom sodnice, da se vsi dediči do razdelitve solastnih nepremičnin vzdržijo uporabe le teh. Ne drži, kot navajajo predlagatelji v predlogu, da so poskušali nepremičnine razdeliti s pogodbo, a neuspešno, saj iz predloga, ki ga je predložil nasprotni udeleženec, izhaja, da so se s tem predlogom strinjali vsi dediči. V dokaz svojih navedb prilaga tudi račun št. 1/98, iz katerega so razvidni stroški parcelacije in dopis odvetniku predlagateljev. Ker so vsi udeleženci do 6.1.1998 soglašali s postavljanjem mejnikov in razdelitvijo parcel, to pa so predlagatelji tudi potrdili na naroku dne 7.6.1999, ni razloga za izdajo začasne odredbe, vendar pa to ni bil kozolec, temveč montažna hiša predlagatelja S.Z.. Predlagatelji sami brez njegovega soglasja posegajo v solastno premoženje in zmanjšujejo njegovo vrednost. Nihče od njih ne izkorišča njiv in travnikov v svoj namen, temveč se okoriščajo z oddajanjem v najem. Poleg tega ga S.Z. še izsiljuje na različne načine. Iz fotografije št. 2 je razviden les za popravilo kozolca, ne pa les, ki bi ga on posekal. Tudi predlagatelji imajo za hlevom zložen les, pa on ne trdi, da je bil posekan v njihovem gozdu.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 272.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg tega pa mora upnik za verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, določenih v 2.odstavku navedenega člena. Ena teh predpostavk je tudi verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstoj slednje so dokazovali predlagatelji.

Na podlagi zemljiškoknjižnih izpiskov za vl.št. 306 k.o. in vl.št. 340 k.o., v katerih je vknjižena lastninska pravica udeležencev, vsakega do 1/5, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je verjetnost obstoja terjatve predlagateljev izkazana. Kar zadeva obstoj drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, pa nasprotni udeleženec v pritožbi sicer navaja, da se strinja s tem, da nihče od udeležencev ne bi do razdelitve posegal v solastno premoženje, vendar pa iz s strani predlagateljev predloženih fotografij izhaja, da nasprotni udeleženec posega v nerazdeljeno solastno premoženje.

Zaradi tega pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča verjetno obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve precej otežena. Da nasprotni udeleženec posega v predmetno premoženje, je smiselno potrdil tudi sam v ugovoru, pri čemer pa se je skliceval na dosedanje predloge o razdelitvi solastnine, s katerimi se je on strinjal. V pritožbi na obsežen način opisuje, na kakšen način prav predlagatelji posegajo v nerazdeljeno premoženje, vendar pa gre za trditve, ki niso z ničemer izkazane. Očitno je, da med udeleženci po večkratnih neuspelih poskusih ni prišlo do sporazuma o razdružitvi solastnega premoženja in do drugačne ugotovitve ne more pripeljati niti nov dokaz - račun št. 1/98 o stroških parcelacije. V prvi vrsti to dokazuje sama sprožitev konkretnega nepravdnega postopka, poleg tega pa to izhaja tudi iz vsebine same pritožbe nasprotnega udeleženca, kot tudi iz v pritožbenem postopku ponovno predloženega predloga za razdružilno pogodbo. Slednji je resda podpisan s strani vseh udeležencev, vendar pa je tudi v ta predlog prav nasprotni udeleženec vnesel več pripomb.

Enako je razvidno tudi iz dopisa nasprotnega udeleženca odvetniku predlagateljev. Iz vsega navedenega torej izhaja, da je ugovor nasprotnega udeleženca proti sklepu o začasni odredbi neutemeljen, zato je njegova zavrnitev s strani prve stopnje pravilna.

Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo in ker pri tem ni storilo nobene postopkovne kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.točka 380.člena ZPP v zvezi s 239.členom ZIZ in 15.členom ZIZ).