Jedro

Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnica od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njene lastninske pravice, katero je na nepremičnini pridobila v skupnem premoženju z drugotožencem iz priložene tožbe. Prvotoženec pa je solastnik te parcele, katero zahteva tožnica. Ker je možno, da gre za gradnjo na tujem ali z dovoljenjem prvotoženca, zatrjuje se pa izvirni način pridobitve lastninske pravice, se zaznamuje spor tudi proti prvotožencu, čeprav ni bil s predlagateljico poročen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (v kolikor se sklep nanaša na pritožnika) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris nepravnomočnosti sklepa o dopolnitvi zaznambe.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog predlagateljice, ki je sicer tožnica v pravdni zadevi P 312/2008 pred Okrožnim sodiščem v Krškem ugodilo predlogu in na podlagi 79. člena, 1. točka 1. odstavek ZZK-1 dovolilo zaznambo spora, s katero tožnica zahteva, da se ugotovi obstoj njene lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 609 k.o. ..., ki je v solasti J. Ž. in M. Ž., vsakega do ½.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo J. Ž.. V tožbi ne gre za primer iz 79. člena ZZK-1, saj gre za dva nasprotna udeleženca in ne more biti to premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v zakonski zvezi. Pritožnik ni bil s predlagateljico v zakonski zvezi ali v zunajzakonski zvez, zato se ne more strinjati z zaznambo spora.

Na vloženo pritožbo je odgovorila predlagateljica in navaja, da se pritožnik pritožuje le proti svojemu delu, saj sta navadna sospornika. Sicer je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen. Taka listina je tožba, vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravice in zahteva tožnica lastninsko pravico na podlagi pravil o pridobitvi skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze.

Pritožba ni utemeljena.

Iz tožbe opr. št. P 312/2008 Okrožnega sodišča v Krškem (priloga A1) izhaja, da tožnica kot razvezana žena drugotoženca trdi, da sta zakonca med zakonsko zvezo pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je sedaj vpisan do polovice bivši zakonec, do polovice pa pritožnik.

Tako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre za primer, na podlagi katerega je mogoče predlagati zaznambo spora po določbi 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1. Če sta zakonca gradila na tujem ali pa ob soglasju pritožnika, vse pa med zakonsko zvezo sta lahko pridobila skupno premoženje in gre lahko za ta primer, ki ga ureja zakon. Za zaznambo spora je to dovolj.

Na podlagi 161. člena ZZK je pritožbeno sodišče tudi odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe. Ker sta stranki priglasili stroške, je moralo odločiti tudi o tem. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Vprašanje stroškov v ZZK-1 ni urejeno. Zato se v zvezi s stroški uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (2. odst. 120. člena ZZK-1) in tam je določeno, da vsaka stranka trpi svoje stroške (1. odst. 35. člena ZNP).