Jedro

Ne gre za nova dejstva v smislu določila 3. tč. I. odst. 410. čl., če obsojeni, kateremu je pogojna obsodba preklicana zaradi neizpolnitve dolžne obveznosti te ne izpolni, le trdi, da bi jo sedaj zmogel plačati, o tem pa ne predloži prav nobenega dokaza.

Izrek

Pritožba obsojenega A. G. po zagovorniku se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Celju, po določilu člena 413/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrgla zahtevo za obnovo kazenskega postopka obsojenega A.G., vloženo po zagovorniku, pravno-močno končanega s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kr 39/98 z dne 4. 2. 1999, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 106/99 z dne 21. 4. 1999. Proti temu sklepu se je pritožil obsojeni po zagovorniku, kateri v vloženi pritožbi in njeni dopolnitvi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter dovoli zahtevano obnovo kazenskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Okrajna sodnica v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da obsojeni v vloženi zahtevi za obnovo že navedenega, proti njemu vodenega kazenskega postopka, ne ponuja novih dejstev in tudi ne dokazov, ki bi utegnili sami zase ali v zvezi s prejšnjimi povzročiti sprejetje zanj ugodnejše odločitve, torej tega, da pogojna obsodba, izrečena mu pri Okrajnem sodišču v Celju dne 27. 8. 1996, opr. št. K 389/95 ne bi bila preklicana in tudi ne izrečena kazen devetih mesecev zapora.

Nasprotno, z navedbo, da v danem, celo podaljšanem roku ni izpolnil dolžnih obveznosti povrnitve škode oškodovancem,pritrjuje ugotovitvam sodišča prve in druge stopnje, ki sta o preklicu in izreku kazni zapora odločali, saj v ničemer ne negira razlogov, iz katerih je to bilo storjeno. Odločitev o zavrženju zahteve za obnovo kazenskega postopka je torej pravilna in v celoti skladna določilom člena 413/I ZKP.

V vloženi zahtevi in pritožbi, za katero je reči, da je njena dopolnitev z izjavo obsojenčeve žene nepotrebna, saj se njene navedbe ne nanašajo na ta postopek, kvečjemu na postopek, ki se je proti obsojenemu vodil pod opr. št. K 389/95 Okrajnega sodišča v Celju, v katerem ni bila vložena pritožba, pritožnik, ne da bi za to predložil dokaze, trdi le to, da sedaj denar ima in bi oškodovancem dolžne zneske lahko plačal.Vse kaže,da gre za nadaljevanje igre obsojenega v že znanem stilu, podobnem tistemu, ko je skušal dokazovati povrnitev dolga s pošiljanjem praznih vrednostnih pisem oškodovancem. Obsojeni namreč dobro ve, komu in koliko je dolžan in bi, če bi bil iskren in denar ima, plačilo lahko že zdavnaj izvršil.Seveda pa tudi to samo po sebi ne pomeni, da bi bili s tem izpolnjeni pogoji za obnovo kazenskega postopka v obravnavani zadevi, saj bi šlo za okoliščino, do katere bi prišlo šele po sprejetju že pravnomočne odločitve o preklicu obsojencu izrečene pogojne obsodbe. Prav lahko pa bi obsojeni v takšnem primeru upal v uspeh v postopku z drugim izrednim pravnim sredstvom - zahtevo za izredno omilitev kazni.

Zaradi povedanega pritožbi ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da bi obsojeni končno vendarle lahko doumel, kaj je zanj bolje, saj bo njegov dolg in možnost njegove izterjave s strani oškodovancev ostal tudi po prestani, izrečeni mu kazni zapora.