- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 542/2007
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.542.2007 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora na delu nepremičnineAli je mogoče zaznamovati spor na delu nepremičnine, ki ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic?
- Pravilnost zaznambe sporaAli je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini, čeprav se spor nanaša le na del nepremičnine?
- Utemeljenost pritožbeAli so pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev utemeljene?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Pritožnika sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani dovolilo zaznambo spora pri nepremičnini s parc.št. 902/7, vpisani pri vl.št. 145 k.o. H. za nasprotna udeleženca, za vsako do ene polovice. Zaznamovalo je spor, ki se vodi pri istem sodišču pod opr.št. P1, zaradi pridobitve lastninske pravice.
Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta nasprotna udeleženca. V pritožbi navajata, da je sodišče neutemeljeno zaznamovalo spor pri celi nepremičnini, čeprav se spor nanaša le na del nepremičnine, ki v naravi predstavlja dvorišče na južnem delu te parcele. Zaznamba spora v trenutku, ko je pravdni postopek tik pred tem, da se konča s sodno poravnavo, tudi ni pravno upravičena in življenjsko smotrna. Dovoljena zaznamba lahko stranki samo dodatno spre.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba že sama navaja, da se vodi pravda za pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine s parc.št. 902/7 k.o. H., ki v naravi predstavlja dvorišče na južnem delu te parcele. Po določbi 11. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini. Ostale pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 120. členom ZZK-1 in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Na podlagi vsega povedanega in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
Izrek o stroških temelji na določbi 35. člena ZNP.