Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na to, da je bila kršitev delovnih obveznosti dokazana na podlagi listin, zato ni zaslišalo prič, ki jih je tožnik predlagal. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.

Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložil, zavrnilo kot neutemeljeno, saj tožnik ni obrazložil, zakaj naj bi bilo materialno pravo kršeno (73. čl. ZDSS), bistveno pa tudi ni bil kršen postopek po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ima odločba razloge o odločilnih dejstvih (zakaj ni bilo šikane).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno spremenilo sklepa disciplinskih organov, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja tako, da je ugotovilo, da tožnik ni storil tudi hujše kršitve delovnih obveznosti po 5. točki 119. b člena pravilnika o delovnih razmerjih toženke, v preostalem delu pa je sklepa potrdilo in tožnikov zahtevek zavrnilo.

Zoper odločbo se je tožnik pritožil, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, naj revizijsko sodišče izpodbijano odločbo tako spremeni, da v celoti ugodi postavljenemu zahtevku, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, odločbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Predlog je utemeljil s tem, da so odgovorni menili, da je tožnik brezpogojno dolžan zagotoviti varne delovne razmere, ne glede na neodgovornost vodilnih delavcev toženke. Strokovna obdelava njegovega poročila na seji delavskega sveta 6.6.1985 ni bila dovoljena, saj tisti, ki bi lahko dali nanj strokovne pripombe, niso prišli do besede, tisti pa, ki so razpravljali, so ga neargumentirano napadali. Tožnik se je največ trudil, da bi delavci delali varno, zato je opozoril delavski svet na poseben status toženke v energetskem gospodarstvu in na ogroženost pogonske zanesljivosti delovnih naprav. Bil je šikaniran od vodilnih delavcev toženke, za kar je predlagal zaslišanje nekaterih prič, vendar njegovemu predlogu sodišči nista ugodili. V tem je bistvena kršitev določb pravdnega postopka in tudi zmotna uporaba materialnega prava, saj materialna resnica ni bila ugotovljena. Izpodbijanih odločb ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka po določilu 13. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90).

V skladu z določili 390. člena ZPP je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženki, ki je vložila odgovor na revizijo. Navajala je, da tožnik v reviziji ni navedel, v čem so kršitve prava, morebitna nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog. Predlagala je, da revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Prvi in tretji odstavek 73. člena ZDSS določata, da je zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo, zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, dovoljena revizija iz razlogov, ki jih določa zakon. V takem primeru revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Tožnik uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje je svojo odločbo glede uporabe materialnega prava obrazložilo s tem, da sodišče prve stopnje res ni zaslišalo prič, katerih zaslišanje je tožnik predlagal, vendar njegovo zaslišanje ni bilo potrebno, ker je bilo z listinskimi dokazi ugotovljeno, da je predlagatelj storil hujše kršitve delovnih obveznosti zaradi katerih je bil zoper njega začet disciplinski postopek. Revizija teh ugotovitev z ničemer ne izpodbija, zato je treba ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Tudi revizijska navedba, da so bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP ni utemeljena. Revizija meni, da je ta kršitev dana, ker se odločba ne da preizkusiti, glede zatrjevanega šikanoznega dejanja tožene stranke. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe povedalo, kaj je bistvo šikane in je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da šikane ni bilo. Glede šikane so torej v odločbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Ostale navedbe revizije se nanašajo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Po določilih tretjega odstavka 385. člena ZPP, pa revizije ni mogoče vložiti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, zato je na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).