Jedro

Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik krije sam stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preneslo upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na upnika Družba za upravljanje terjatev d.d. (v nadaljevanju DUTB), ki je odslej pooblaščen za vodenje poslov insolventnega dolžnika družbe T. d.d. 2. Pritožbo je vložil upnik A. A. V pritožbi navaja, da je tudi sam v premoženje dolžnika prenesel navadno finančno terjatev v znesku 300,00 EUR, medtem ko je DUTB prenesla terjatev v višini 12.000.000,00 EUR. Navaja še, da sam ni izkoristil zakonske pravice in ni zahteval, da bi ga sodišče pooblastilo za vodenje poslov dolžnika, saj takega namena niti nima, pa vendar je prišlo do posega v njegov pravni interes z omenjeno odločitvijo, saj DUTB, ki je sicer vpisnik in vplačnik novih delnic, utegne zamenjati sedanjo upravo, zato je kljub temu procesno legitimiran za vložitev pritožbe. Sklicuje se na 23. in 25. člen Ustave Republike Slovenije.

3. Pritožba ni dopustna.

4. V ničemer ni izpodbijano procesno stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje: - DUTB je 13. 5. 2015, hkrati z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic (po 125. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), sodišču posredoval tudi zahtevo, da ga kot vplačnika novih delnic s prenosom terjatev po 199.b členu ZFPPIPP pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika (skladno z 199.c členom ZFPPIPP).

- DUTB je bil procesno legitimiran za vložitev take zahteve in je zahtevo vložil pravočasno (znotraj roka iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP).

5. Ta izključno pravno relevantna dejstva niso izpodbijana, hkrati pa pritožnik sam navaja, da ni vložil zahteve iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP(1).

6. Po določbi prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezni sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke.

7. Tako omejitev določa ZFPPIPP v sedmem odstavku 199.c člena, ki izrecno omejuje pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu upravičenja za vodenje poslov le na tistega vplačnika novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka tega člena (zahteva, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika). Ker pritožbeno ni sporno, da pritožnik take zahteve ni vložil, nima pravice do pritožbe (na to je opozorilo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa).

8. Kolikor dolžnik v pritožbi utemeljuje dopustnost pritožbe s sklicevanjem na 23. in 25. člen Ustave Republike Slovenije, višje sodišče pritožbenih navedb ne sprejema. Pritožnik je v tem postopku imel možnost varstva svojih pravic (pravico zahtevati prenos upravičenja vodenja poslov na vplačnika novih delnic z vložitvijo zahteve iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP), le predhodno je ni uveljavljal. Zato zavrženje pritožbe ne pomeni zatrjevane kršitve 23. člena Ustave. Kolikor se pritožbeno sklicuje na 25. člen Ustave, višje sodišče odgovarja, da ZFPPIPP v sedmem odstavku 199.c člena pravico do pritožbe omejuje le na tistega upnika, ki je izrazil voljo za prevzem upravljanja v obliki zahteve za prenos pooblastil za vodenje poslov insolventnega dolžnika. Tu ne gre za omejevanje ustavne pravice, temveč za zakonsko ureditev njenega izvajanja. Iz določb drugega, četrtega, predvsem pa petega in šestega odstavka 199.c člena ZFPPIPP izhaja, kdo je aktivno legitimiran za vložitev zahteve za prenos upravičenja vodenja poslov in kakšni so kriteriji odločanja sodišča, če je zahtevajočih več. Sodišče v primeru konkurence zahtev odloča po zakonsko določenih kriterijih (na primer odobritev posojil, višina denarnega vložka ali prenesene terjatve). Predmet presoje višjega sodišča je lahko le pravilnost odločitve glede na zakonsko določene kriterije. Pritožbeno si torej lahko konkurirajo le vložniki zahteve. Ob analizi sistemske umestitve določbe o omejitvi pravice do pritožbe in celovite presoje njenega učinka skupaj z drugimi določbami istega ali drugih predpisov,(2) višje sodišče zaključuje, da s tako uporabo določbe sedmega odstavka 199.c člena ZFPPIPP ni kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave. Iz tega razloga višje sodišče na ostale pritožbene navedbe, ki so vsebinske narave, ne odgovarja.

9. Odločitev višjega sodišča temelji na 1. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Op. št. (1): Vsak upnik ali osebe iz petega odstavka 199.a člena ZFPPIPP, ki je vpisal in vplačal nove delnice z novimi denarnimi vložki po 199.a členu tega zakona, ali upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice s prenosom svojih terjatev po 199.b členu tega zakona (vplačnik novih delnic), lahko do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic iz drugega odstavka 193. člena ZFPPIPP zahteva, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika.

Op. št. (2): Primerjaj na primer Ustavno sodišče odločba št. U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010.