Jedro

Terjatev iz naslova nepremoženjske škode je prenehala po 176. čl. Obligacijskega zakonika - OZ. Gre torej za primer umika tožbe zaradi neutemeljenosti zahtevka, čeprav je za tožečo stranko to nesporno postal šele naknadno in tudi brez njene krivde. Za odločanje o stroških pa je bistveno ravno to.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da mora toženi stranki povrniti 886.585,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeče stranka in v pritožbi navaja, da je v predmetni zadevi prišlo do umika tožbe zaradi smrti tožeče stranke. Čeprav se je postopek na prvi stopnji zaključil sorazmerno hitro, je bolezen pri tožniku hitro napredovala, tako, da je na dan, ko bi se morala zadeva na prvi stopnji zaključiti, umrl. Tožnik je bil v tem postopku oproščen plačila stroškov postopka. Do umika tožbe ni prišlo po njegovi krivdi, niti ni prišlo iz razloga, ker bi tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila. Do umika tudi ni prišlo, ker stranka v pravdi ne bi uspela, saj temelj tožbenega zahtevka vse od začetka ni bil sporen. Do umika je prišlo zgolj in samo zaradi višje sile, torej smrti, ki je prehitela sodni postopek in zaradi veljavne zakonodaje, po kateri mora tožnik v primeru vtoževanega zahtevka iz naslova nematerialne škode dočakati pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru temu ni bilo tako, zato prav iz tega razloga tožeči stranki ni mogoče naprtiti stroškov postopka tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Med pravdnim postopkom je tožnik umrl, zato so njegovi dediči kot procesni nasledniki, kar je v njihovem imenu storila odvetnica, tožbo umaknili. Terjatev iz naslova nepremoženjske škode je prenehala po 176. čl. Obligacijskega zakonika - OZ. Taka terjatev, če ni priznana s pravnomočno odločbo, ali pisnim sporazumom, ne preide na dediče. Gre torej za primer umika tožbe zaradi neutemeljenosti zahtevka, čeprav je za tožečo stranko to nesporno postal šele naknadno in tudi brez njene krivde. Za odločanje o stroških pa je bistveno ravno to. Drugačna situacija bi bila le, če bi tožena stranka zahtevek izpolnila. Pravilo o povrnitvi stroškov umika tožbe namreč določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Prenehanje terjatve za povrnitev nepremoženjske škode zaradi oškodovančeve smrti ni mogoče izenačiti z izpolnitvijo zahtevka. Čim je tako pa ima pri odločanju o stroških postopka umik tožbe enak pravni pomen kot , če tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi uspel. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, višina stroškov pa ni sporna, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).