Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1646/2021-29

ECLI:SI:UPRS:2022:I.U.1646.2021.29 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje ničnost celovita presoja vplivov na okolje preizkus izpodbijane odločbe
Upravno sodišče
9. junij 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za presojo, ali je gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 izdano za objekt z vplivi na okolje, ni bistveno, ali gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 vsebuje tudi kineto, temveč ali je izdano za poseg v okolje, za katerega je s sklepom ARSO/2020 predpisano, da je zanj treba izvesti presojo vplivov na okolje. Te pravno odločilne okoliščine pa toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila. Ni namreč navedla razlogov za ugotovitev, da je nameravani poseg v okolje, za katerega je izdano navedeno gradbeno dovoljenje, enak posegu v okolje, na katerega se nanaša sklep ARSO/2020. Ker torej toženka ni navedla razlogov za navedeno pravno odločilno ugotovitev, sodišče njene pravilnosti ni moglo preizkusiti in zato tudi ne zakonitosti izpodbijane odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35100-739/2021-2550-9 z dne 28. 9. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka za nično izrekla gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana št. 351-2737/2020-6 z dne 18. 1. 2021. Odločila je še, da z izdajo odločbe niso nastali stroški.

2. V obrazložitvi navaja, da je ARSO s sklepom z dne 28. 9. 2020 (v nadaljevanju sklep ARSO/2020) odločila, da je za poseg vgradnje povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Navaja, da se ta sklep nanaša tudi na poseg, ki je predmet gradbenega dovoljenja z dne 18. 1. 2021, zato bi moralo biti gradbeno dovoljenje pridobljeno v integralnem postopku. Ker ni bilo, je podan ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP v zvezi s petim odstavkom 50. člena GZ.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica je zoper navedeno odločitev vložila tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo izreče za nično, podrejeno pa predlaga, naj odločbo odpravi. Navaja, da se za nično izrečeno gradbeno dovoljenje nanaša le na 6 m trase cevovoda povezovalnega kanala C0, od skupno 12,1 km cevovoda, za katerega je bilo pridobljenih šest gradbenih dovoljenj, ki niso izdana v integralnem postopku.

4. Trdi, da obravnavano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano za gradnjo kanala C0 z vgradnjo kinete, saj kineta ni navedena ne v izreku, ne v obrazložitvi gradbenega dovoljenja, niti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izpodbijani odločbi zato očita nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Dodaja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi sklepa ARSO z dne 28. 1. 2016 (v nadaljevanju sklep ARSO/2016), s katerim je pravnomočno odločeno, da za poseg gradnje povezovalnega kanal C0 ni treba izvesti presoje vplivov na okolje.

5. Pojasnjuje, da je vgradnja kinete le ena od (številnih) tehničnih rešitev za izvedbo projekta in da je predmet projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI). Trdi, da gre za dodatni ukrep za varovanje vodnih virov v okviru veljavnega gradbenega dovoljenja, ki v fazi projekta za izdajo gradbenega dovoljenja ni bil ne predviden ne zahtevan, ter da izvedba tega ukrepa pomeni izboljšanje stanja pri varovanju podzemne vode in ne zahteva spremembe gradbenega dovoljenja. Meni, da vgradnja kinete pri izgradnji povezovalnega kanala C0 ni poseg, za katerega bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje, niti nima vplivov na okolje, saj je kineta zgolj sestavni del objekta povezovalnega kanala C0, in zgolj ta je lahko predmet gradbenega dovoljenja. Upravna enota naj bi zato pravilno upoštevala sklep ARSO/2016, ne pa sklepa ARSO/2020. 6. Navaja tudi, da sta bili za 2.122,95 m (99,72 %) povezovalnega kanala C0 s kineto že pred izdajo sklepa ARSO/2020 izdani pravnomočni gradbeni dovoljenji in da je bila v obsegu 281,5 m že izvedena gradnja s takšno kineto. Nujnost izgradnje povezovalnega kanala C0 utemeljuje s sklicevanjem na svojo obveznost zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, ki izhaja iz Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode 91/271/EGS. Brez povezovalnega kanala naj bi bili brezpredmetni tudi ostali deli projekta Odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, niti ne bo mogoča dograditev kanalizacije v Ljubljani, Tacnu, Sadinji vasi in Zgornjih Gameljnah.

7. V pripravljalni vlogi dodatno navaja, da je projektant vgradnjo povezovalnega kanala C0 v AB kineto obravnaval kot dopustno manjše odstopanje od gradbenega dovoljenja v smislu 66. člena GZ ter da se je s tem strinjala gradbena inšpekcija. Povzema tudi preliminarno mnenje Inštituta za javno upravo o nekaterih pravnih vprašanjih skladnosti gradnje povezovalnega kanala C0 z dodano AB kineto z gradbenim dovoljenjem.

8. Sodišče je tožbo poslalo toženki, ki je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila, niti se ni udeležila naroka za glavno obravnavo.

**Glede datuma odločitve sodišča**

9. Sodišče je narok za glavno obravnavo snemalo v delu, v katerem je izvedlo dokaz z zaslišanjem priče. Prepis zvočnega posnetka tega dela zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožničinemu pooblaščencu vročen 27. 5. 2022, ki je v sporočilu, ki ga je sodišče prejelo 31. 5. 2022 izjavil, da na prepis nima pripomb. Sodišče je zato v zadevi odločilo po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 9. 6. 2022. **Dokazni sklep**

10. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo izvedlo dokaze z zaslišanjem predlagane priče A. A. ter z vpogledom v vse listine upravnega spisa zadeve in z vpogledom v vse listine v sodnega spisa, razen listin, označenih z A27 do A50, ki so naštete v zapisniku naroka z dne 25. 5. 2022, ter tožbo Evropske komisije zoper Republiko Slovenijo, ki je bila v spis vložena na naroku 25. 5. 2022 in kasneje označena z A66. 11. Dokazni predlog z vpogledom v listine od A27 do A50 in A66 je sodišče zavrnilo, ker tožnica z njimi ni dokazovala pravno relevantnih dejstev za odločitev v tem upravnem sporu. Za odločitev v tej zadevi je namreč bistveno (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe), ali gre za poseg, za gradnjo katerega je treba uporabiti določbe IV. poglavja GZ. Trditve, da je projekt izgradnje povezovalnega kanala C0 ključen za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija na podlagi slovenske in evropske okoljske zakonodaje na področju izgradnje komunalne infrastrukture za čiščenje odpadne vode (ki jih tožnica dokazuje z listinami A27, A28, A39 - A44 in A66), na presojo navedenega pravno odločilnega vprašanja ne vplivajo, saj investitorja ne odvezujejo od obveznosti izpolnjevanja zahtev, ki jih za izvedbo posegov v okolje predpisujejo evropski in slovenski predpisi. Enako velja za tožbene trditve o motivih za izdajo izpodbijane odločbe (listine A29 - A38) ter o financiranju in časovnem poteku gradnje (listine A45 - A50), tožnica pa poleg tega z njimi ni utemeljevala tožbe, temveč zahtevo za izdajo začasne odredbe.

**K I. točki izreka**

12. Tožba je utemeljena.

13. Tožnica neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odločba nična iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ta ničnostni razlog bi namreč lahko bil podan samo, če bi toženka odločala v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. V tem primeru ne gre za nobenega od teh razlogov, saj je po 7. členu GZ odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja in o njegovi ničnosti upravna stvar. Tožbena trditev, da je z izpodbijano odločbo odločeno o neobstoječem gradbenem dovoljenju, pa ne pomeni, da ne gre za upravno stvar, temveč gre za trditev o vsebinski nepravilnosti odločitve.

14. Predmet tega upravnega spora je sicer zakonitost odločbe, s katero je toženka na podlagi 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP v zvezi s petim odstavkom 50. člena GZ za nično izrekla gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021. 15. Po navedeni določbi ZUP se za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Taka posebna zakonska določba je peti odstavek 50. člena GZ. Ta določa, da je nično gradbeno dovoljenje za objekt iz prvega odstavka 50. člena GZ, ki ni izdano v skladu z določbami tega poglavja (to je IV. poglavja GZ, ki ureja integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje) ali ga je izdal stvarno nepristojen organ.

16. V obravnavani zadevi ni sporno, da gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 ni bilo izdano v integralnem postopku po določbah IV. poglavja GZ, sporno pa je, ali bi moralo biti. Sporno je torej, ali gre za objekt iz prvega odstavka 50. člena GZ.

17. Prvi odstavek 50. člena GZ določa, da če je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, združita (integralni postopek). V integralnem postopku se izda gradbeno dovoljenje, ki združuje odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Integralni postopek se vodi po določbah četrtega dela tega zakona, razen če je v tem poglavju določeno drugače. 18. Iz navedene določbe izhaja, da mora biti gradbeno dovoljenje izdano po pravilih integralnega postopka (IV. poglavje GZ), če gre hkrati za objekt z vplivi na okolje in za objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Za tak objekt mora zato gradbeno dovoljenje združevati odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Povedano drugače: gradbeno dovoljenje mora biti izdano po pravilih integralnega postopka vsakič, ko gre za objekt, za katerega je treba pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje.

19. ZVO-1 v 50. členu določa, da je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju Uredba) določa, kateri so tisti posegi v okolje, za katere je presoja vplivov in pridobitev okoljevarstvenega soglasja obvezna, in tisti, za katere je obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje.

20. Med strankami ni sporno, da je gradnja povezovalnega kanala poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek. Sporno pa je, ali je toženka na podlagi sklepa ARSO/2020, s katerim je bilo odločeno, da je za vgradnjo povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete na območju, ki zajema tudi parc. št. 1854 k. o. ..., treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, smela izreči gradbeno dovoljenje z dne 28. 1. 2021 za nično.

21. Izpodbijana odločitev temelji na toženkini ugotovitvi, da je gradbeno dovoljenje z dne 28. 1. 2021 izdano za gradnjo kanala C0 z vgradnjo kinete na parc. št. 1854 k. o. ... Tožnica pa trdi, da navedeno gradbeno dovoljenje ni bilo izdano za gradnjo kanala C0 z vgradnjo kinete.

22. Za presojo, ali gre v tem primeru za objekt z vplivi na okolje, je bistveno, kaj je nameravani poseg v okolje, za katerega je s sklepom ARSO/2020 predpisana presoja vplivov na okolje, in kaj je nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Le če je bilo z gradbenim dovoljenjem z dne 18. 1. 2021 odločeno o istem posegu v okolje, na katerega se nanaša sklep ARSO/2020, je izpodbijana odločba pravilna.

23. Pri navedeni presoji je pomembno, da poseg v okolje opredeljuje ZVO-1 in da ta pojem ne zajema samo gradnje objekta, za katerega je treba po GZ pridobiti gradbeno dovoljenje. Poseg v okolje je po 2. točki 3. člena ZVO-1 namreč vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov. Poseg v okolje se nanaša zlasti na rabo naravnih dobrin, onesnaževanje delov okolja, gradnjo in uporabo objektov, proizvodne in druge dejavnosti ter dajanje izdelkov na trg in njihovo potrošnjo. Enako izhaja iz točke (a) drugega odstavka 1. člena Direktive 2011/92/EU1, po kateri je projekt (v slovenskem pravnem redu poseg) izvedba gradbenih del ali drugih instalacij ali shem ter drugi posegi v naravno okolje in krajino, vključno s tistimi, ki vključujejo pridobivanje mineralnih virov.

24. Pomembno je tudi, da je predmet presoje vplivov na okolje vedno celoten poseg v okolje. Ko gre za gradnjo objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, pa se ta presoja izvede v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v okoljevarstvenem delu tega postopka zajame tudi tiste dele posega v okolje, za katere izdaja gradbenega dovoljenja sicer ni potrebna.

25. Taka zahteva izhaja iz določb 51. člena GZ. Po drugem odstavku 51. člena GZ mora biti namreč zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku priloženo tudi poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave. To pomeni, da mora poročilo skladno z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (zlasti 2., 3., 5., 7., 9. in 14. člen) vsebovati podatke o celotnem posegu v okolje, njegovih vplivih na okolje in ukrepih za preprečevanje, zmanjševanje in izravnavanje vseh opredeljenih pomembnih vplivov na okolje. Poročilo mora torej vsebovati podatke in ukrepe, ki presegajo zgolj objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Po določbah 53. člena ZVO-1 mora nosilec posega pripraviti projekt nameravanega posega v okolje in poročilo o vplivih njegove izvedbe na okolje, ta dokumentacija pa je v primerih, ko gre za gradnjo, podlaga za izdelavo projektne dokumentacije. Enako zahtevo vsebuje tudi GZ, in sicer v tretjem odstavku 51. člena GZ, po katerem morata biti dokumentacija iz 35. člena GZ (torej tudi PGD oziroma sedaj DGD) in poročilo o vplivih na okolje med seboj usklajena.

26. Po povedanem torej za presojo, ali je gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 izdano za objekt z vplivi na okolje, ni bistveno, ali gradbeno dovoljenje z dne 18. 1. 2021 vsebuje tudi kineto, temveč ali je izdano za poseg v okolje, za katerega je s sklepom ARSO/2020 predpisano, da je zanj treba izvesti presojo vplivov na okolje. Te pravno odločilne okoliščine pa toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila. Ni namreč navedla razlogov za ugotovitev, da je nameravani poseg v okolje, za katerega je izdano navedeno gradbeno dovoljenje, enak posegu v okolje, na katerega se nanaša sklep ARSO/2020. Ker torej toženka ni navedla razlogov za navedeno pravno odločilno ugotovitev, sodišče njene pravilnosti ni moglo preizkusiti in zato tudi ne zakonitosti izpodbijane odločbe.

27. Sodišče pravno odločilnih dejstev ni samo ugotavljalo v tem upravnem sporu. Glede na pojasnjeno neobrazloženost izpodbijane odločbe bi namreč sodišče za to, da bi lahko presodilo njeno zakonitost, moralo samo v celoti in prvič ugotoviti pravno odločilni konkretni dejanski stan, oblikovati abstraktni dejanski stan in opraviti subsumcijo. Ker je tožba v upravnem sporu sodno varstvo (s tem pa pravno sredstvo) zoper odločitev upravnega organa in ker zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba ni dovoljena (razen v primeru iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1),2 bi to pomenilo, da bi bilo stališče sodišča, ki bi temeljilo na tako povsem na novo ugotovljenem dejanskem stanju, neizpodbojno. Tako postopanje sodišča bi zato pomenilo kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS.3

28. Glede na navedeno sodišče pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti. Prav to bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP pa je tožnica uveljavljal z navedbami o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe.

29. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke pravega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka po opravljenem ugotovitvenem postopku, v katerem bo tožnici omogočila izjavo, o zadevi ponovno odločiti in svojo odločitev obrazložiti. Ta obrazložitev pa bo morala vsebovati vse sestavine iz 214. člena ZUP, torej tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.

**K II. točki izreka**

30. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnico v postopku zastopala odvetniška družba, se ji po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške je toženka tožnici dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

1 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. 2 Po tej določbi je pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča dovoljena le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je: če sodišče ugotovi drugačno dejansko stanje in če na tej podlagi spremeni izpodbijani akt. Pritožba pa ni dovoljena, če sodišče v celoti in prvič samo ugotovi dejansko stanje in na tej podlagi zavrne tožbo. 3 Prim. odločbi Ustavnega sodišča RS Up-455/13 z dne 25. 9. 2014 in Up-964/16 z dne 9. 1. 2020.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia