Jedro

Če izvršilni naslov v sklepu (oziroma v predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa) ni dovolj določno opredeljen, dolžnik ne more vsebinsko izkoristiti svoje pravice do ugovora tako, da se konkretno izjavi o terjatvi in brani svoje pravice oziroma uveljavlja razloge za ugovor kot jih opredeljuje 55. člen ZIZ. Prav tako se dolžnik o terjatvi ni mogel vsebinsko izjaviti v ugovornem postopku, saj odgovor na ugovor dolžniku ni bil vročen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (točka I izreka) in dolžniku naložilo, da upniku v 8 dneh povrne 420,41 EUR izvršilnih stroškov za odgovor na ugovor (točka II izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določila ZIZ, ko je štelo, da predlogu za izvršbo ni treba priložiti izvršilnega naslova. Sodišče je tako kršilo pravico, da se seznani z dejstvom, od kod naj bi terjatev, ki jo upnik izterjuje v izvršilnem postopku, izvirala. Zgolj navedba, da gre za zadevo P 36/2012 ne zadostuje, saj ni navedeno sodišče, ki je odločbo izdalo. Prav tako ne zadostujejo pavšalne navedbe o izvršljivosti izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog za izvršbo zavrniti oziroma zavreči. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep in sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrže, podrejeno, da ugovoru ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ter upniku v obeh primerih naloži v plačilo stroške izvršilnega postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ.

5. V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo, v katerem je navedel, da predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodne odločbe) z oznako P 36/2012 z dne 12. 3. 2013, ki je postal izvršljiv 2. 7. 2013, ter da predlaga izvršbo zneska 30.952,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2012. Izvršilnega naslova ni priložil. Sodišče prve stopnje je takšnemu predlogu ugodilo in s sklepom dovolilo predlagano izvršbo. Ugovor zoper sklep o izvršbi je zavrnilo, ker je ocenilo, da je bil izvršilni naslov v predlogu dovolj določno označen, saj je vseboval opravilno številko sodne odločbe, datum izdaje odločbe in datum izvršljivosti.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga je treba le določno označiti. To izrecno določa peti odstavek 40. člena ZIZ (z enako vsebino v času odločanja in času vložitve predloga za izvršbo)(1). Prav tako glede na navedeno zakonsko določilo glede potrdila o izvršljivosti sodne odločbe zadostuje, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da je bilo izdano in kdaj je bilo izdano.

7. Sodišče druge stopnje pa ne pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je izvršilni naslov dovolj določno označen, če je v predlogu označeno, da gre za sodno odločbo z opravilno številko P 36/2012 z dne 12. 3. 2013. Sodna odločba s temi podatki (opravilna številka, datum izdaje) bi namreč lahko bila izdana pri kateremkoli sodišču v Sloveniji. Po oceni sodišča druge stopnje pa mora biti izvršilni naslov oziroma v konkretnem primeru sodna odločba v predlogu tako določno označena, da jo je nedvomno mogoče ločiti od drugih (sodnih) odločb, čemur ni mogoče zadostiti, če v predlogu za izvršbo ni navedbe sodišča, ki je odločbo izdalo.

8. Če predlog za izvršbo ne vsebuje popolne označbe izvršilnega naslova, ni izpolnjena procesna predpostavka izvršbe in je predlog formalno pomanjkljiv, zaradi česar je z njim treba postopati kot z nepopolno vlogo (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To stališče izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 30. 6. 2004, sprejetega sicer ob takrat veljavni določbi 42. člena ZIZ, ki je predpisovala predložitev izvršilnega naslova v izvirniku ali v overjenemu prepisu. Vendar je uporabljivo tudi ob spremenjeni določbi 42. člena ZIZ, ko izvršilnega naslova ni treba več priložiti predlogu za izvršbo, temveč ga je treba le določno označiti(2). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru bistveno kršilo določbe postopka, ko upnika ni pozvalo na dopolnitev predloga tako, da navede, katero sodišče je izdalo sodno odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Res je, da je upnik v odgovoru na ugovor navedel, da je izvršilni naslov sodba Okrajnega sodišča v Ormožu P 36/2012 z dne 12. 3. 2013 (overjen prepis sodbe je tudi predložil), kar pomeni, da je prej navedeno pomanjkljivost že odpravil, zato poziv sodišča prve stopnje na dopolnitev predloga v tej fazi postopka ni več potreben. Kljub temu pa ni mogoče spregledati, da mora sklep o izvršbi vsebovati navedbo izvršilnega naslova (prvi odstavek 44. člena ZIZ). Če izvršilni naslov v sklepu (oziroma v predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa) ni dovolj določno opredeljen, dolžnik ne more vsebinsko izkoristiti svoje pravice do ugovora tako, da se konkretno izjavi o terjatvi in brani svoje pravice oziroma uveljavlja razloge za ugovor kot jih opredeljuje 55. člen ZIZ. Prav tako se dolžnik o terjatvi ni mogel vsebinsko izjaviti v ugovornem postopku, saj odgovor na ugovor dolžniku ni bil vročen(3).

10. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. V novem postopku bo sodišče prve stopnje odgovor na ugovor vročilo dolžniku tako, da bo dolžnik lahko vsebinsko izkoristil svojo pravico do ugovora in mu določilo rok za dopolnitev ugovora. Hkrati z odgovorom na ugovor bo zato sodišče prve stopnje dolžnika poučilo o načinu vložitve ugovora ter v skladu s 53. členom ZIZ o zahtevi po obrazloženosti ugovora in pravnih posledicah vložitve neobrazloženega ugovora.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Citirano določilo glasi: „Upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuji izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena ZIZ.“ Op. št. (2) : Tako tudi VSL sklep I Ip 387/2010. Op. št. (3) : ZIZ sicer vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne predvideva, vendar je v konkretnem primeru glede na nastalo situacijo tako mogoče odpraviti bistveno kršitev postopka.