18. 10. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti ter postopku za preizkus pobude, začetem z zahtevo in pobudo Mestne občine Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 18. oktobra 2012

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/12) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena in tretjega odstavka 21. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagateljica oziroma pobudnica zatrjuje, da vlaga zahtevo in pobudo za oceno ustavnosti Odloka o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje, da je Odlok splošni akt in se pri tem sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-264/05, U-I-181/07, Up-2126/07 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 88). Z Odlokom naj bi bilo nedopustno poseženo v pravice lokalne skupnosti. Arheološko najdišče Vodnikov trg naj bi bilo že razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Z izpodbijanim Odlokom naj bi za arheološko najdišče Vodnikov trg določen drugačen varstveni režim, kot ga je določila lokalna skupnost. S tem naj bi bil režim lokalne skupnosti razveljavljen. Navaja, da je Odlok v neskladju s prvim odstavkom 21. člena v povezavi s 34. točko 3. člena in z drugim odstavkom 21. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1). Odlok naj bi bil tudi v neskladju z 22. in 33. členom ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave in s 1. členom Protokola št. 1 k Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Tretji odstavek 21. člena ZVKD-1 naj bi bil v neskladju z 22. členom Ustave, ker naj ne bi omogočal lastnikom nepremičnin, da sodelujejo v postopku začasne razglasitve nepremičnine za spomenik.

2.Odlok je akt, s katerim je bilo arheološko najdišče Vodnikov trg začasno razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Odlok je bil izdan na podlagi 21. člena ZVKD-1, ki na splošen način določa pogoje za začasno razglasitev posameznega predmeta oziroma nepremične za spomenik. Z Odlokom je pristojni minister ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZVKD-1, za začasno razglasitev arheološkega najdišča Vodnikov trg za spomenik. Gre za akt, s katerim se na ugotovljeno dejansko stanje uporabi splošna norma. To pa je značilno za posamične akte. Zato je Odlok po svoji pravni naravi posamični akt.

3.Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov pa ni mogoče izpodbijati z zahtevo ali pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zakonitost aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1). Ker je Odlok posamični akt, je bilo treba zahtevo in pobudo za oceno ustavnosti Odloka zavreči (1. in 2. točka izreka). Predlagateljica oziroma pobudnica lahko Odlok izpodbija s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj

5.Tretji odstavek 21. člena ZVKD-1 ureja postopek izdaje odloka o začasni razglasitvi za spomenik. Ker je Odlok posamičen akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, tretji odstavek 21. člen ZVKD-1 ne učinkuje neposredno. Če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 21. člena ZVKD-1. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in tretjega odstavka 25. člena in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Opombi:

[1]Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-264/05, U-I-181/07, Up-2126/07 z dne 13. 12. 2007 sprejelo stališče, da je odlok o razglasitvi spomenika splošni akt. Vendar je bilo navedeno stališče Ustavnega sodišča sprejeto ob upoštevanju takrat veljavnega Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 – ZVKD), ki je določal, da je moral pristojni organ po izdaji splošnega akta o razglasitvi spomenika izdati še konkretno upravno odločbo, s katero je določil pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost ter časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Veljavni ZVKD-1 ne določa več obveznosti izdaje konkretne upravne odločbe, zato je položaj v obravnavani zadevi drugačen.

[2]Podobno je Ustavno sodišče odločilo v sklepu št. U-I-272/08 z dne 12. 5. 2009.