Jedro

Ko se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. Sodišče namreč vedno najprej odloča o primarnem zahtevku, o podrejenem pa le, če je primarni zahtevek neutemeljen. Sodno takso za podredni zahtevek je potrebno plačati ob njegovi vložitvi, ko res še ni jasno, ali bo sodišče o njem sploh odločalo, zato se navedeno pravilo dopolnjuje z drugim odstavkom 36. člena ZST-1, ki vzpostavlja pravno podlago za vrnitev sodne takse za podrejeni tožbeni zahtevek, če sodišče o njem ne odloči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 3. 6. 2023, vložen zoper plačilni nalog z dne 23. 5. 2024.

2.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi v celoti in sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Ker se kljub spremembi tožbenega zahtevka vrednost spora ni spremenila, sodišče tožniku novega plačilnega naloga ne bi smelo izdati. Sodna taksa je bila že predhodno odmerjena in plačana. Pritožbo vlaga tudi zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, saj ne drži ugotovitev sodišča iz 8. točke obrazložitve, da tožnik višini odmerjene sodne takse ni ugovarjal. Meni, da je sodna taksa previsoka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Postopek v zvezi s plačilom sodne takse ureja 34. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana in izkazana v skladu s 6. členom ZST-1, sodišče izda taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15-tih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Zoper plačilni nalog je dopustno v 8 dneh od njegove vročitve vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).

5.ZST-1 določa, da se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena). Če se spremeni vrednost predmeta postopka, ostane podlaga za plačilo sodne takse prvotna vrednost, če ni določeno drugače. Če sodišče po 31. členu ugotovi novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost. Če je nova vrednost višja od prvotne, mora stranka doplačati ustrezni del takse, če pa je nižja, je treba stranki že plačani presežek vrniti (drugi odstavek 32. člena ZST- 1). Če se zaradi razširitve tožbenega zahtevka spremeni vrednost predmeta postopka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost (tretji odstavek 32. člena ZST-1). Spremembo tožbe predstavlja sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor zoper izdani plačilni nalog z dne 23. 5. 2024, s katerim je tožniku naložilo plačilo sodne takse za razširitev tožbenega zahtevka po tar. št. 1111 v zvezi s tretjim odstavkom 18. člena ZST-1 v znesku 50 EUR. Pravilno se je postavilo na stališče, da v konkretni zadevi ne gre za situacijo, ki jo ureja tretji odstavek zgoraj citiranega 32. člena ZST-1. Tožnik je dne 17. 5. 2024 razširil tožbo s postavitvijo novega podrednega tožbenega zahtevka na ukinitev stvarne služnosti. Vrednosti spornega predmeta se pri primarnem in podrednem tožbenem zahtevku ne seštevajo, temveč je vrednost posebej določena tako za primarni kot podredni zahtevek. Tudi sodna taksa se v teh primerih odmeri ločeno, kot to ureja posebno pravilo iz tretjega odstavka 18. člena ZST-1, da se v primeru, ko se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.

7.Neutemeljeno tožnik izpodbija tudi višino naložene taksne obveznosti. Kljub zmotni ugotovitvi, da tožnik višini sodne takse ni ugovarjal, je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu odmerjena pravilno in skladno z ZST-1, torej utemeljeno in v pravilni višini. Sodna taksa se v sporih o stvarnih služnostih, kamor sodi tudi konkretni postopek, odmeri od vrednosti zahtevka, ki je določena v 2. točki 29. člena ZST-1 (1.500 EUR) in ne od vrednosti spora, ki ga označi stranka v tožbi. Taksa ob tej vrednosti za primarni zahtevek znaša 150 EUR, za podredni zahtevek pa odmerjenih 50 EUR.

8.Po pojasnjenem so pritožbeni očitki neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------

(1) Tako VSL Sklep I Cp 701/2022 z dne 3. 6. 2022 in VSL Sklep I Cpg 594/2023 z dne 8. 1. 2024.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 18, 18/3, 19, 19/1, 29, 31, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 184, 184/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.