Jedro

Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.

Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upravitelja.

2. Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da upnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa naloži v plačilo dolžnikove pritožbene stroške.

3. Predlagatelj (upnik S., d. o. o.) na vročeno pritožbo dolžnika ni odgovoril, odgovor pa je vložila (nova) upnica A. A., ki je z dolžnikom v zakonski zvezi. Navaja, da je dne 23. 2. 2022 preko notarja v celoti poplačala terjatev predlagatelja iz naslova sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 274/2021 in I 275/2021 ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 415.000,00 EUR, kar med drugim dokazuje z notarskim zapisnikom. Upnica je hkrati z vložitvijo te vloge o omenjenih dejstvih obvestila upravitelja, zato sta skladno s 3. alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP terjatev predlagatelja in njegova procesna legitimacija v tem postopku prenehala, skladno z 275. členom OZ je celotna omenjena terjatev s plačilom prišla na upnico, ob smiselni razlagi tretjega odstavka 57. člena ZFPPIPP pa je upnica s plačilom in obvestilom upravitelju pridobila procesno legitimacijo od prejšnjega upnika, pa tudi sicer je stranka tega postopka že na podlagi samostojne prijavljene izločitvene pravice z dne 21. 2. 2022. Upnica priznava vse navedbe dolžnika v njegovi pritožbi, vključno z navedbami, da je solventen (kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben), t.j. da je sposoben iz svojega premoženja nemudoma poplačati upničino terjatev, da pa drugih upnikov nima. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi, predhodni postopek osebnega stečaja pa ustavi, saj edina upnica predlog za začetek stečajnega postopka umika. Podredno pa predlaga ustavitev postopka osebnega stečaja, saj je predlagatelj osebnega stečaja zaradi poplačila svoje terjatve v celoti izgubil pravni interes za stečajni postopek, nova upnica pa pri predlogu ne vztraja. Skrajno podredno pa upnica predlaga končanje stečajnega postopka, saj dolžnik nima upnikov, ki bi uveljavljali terjatve do njega.1

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz utemeljitve izpodbinanega sklepa izhaja, da je podana judikatna terjatev predlagatelja do dolžnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1972/2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani Cp 1739/2020, ki na dan 28. 10. 2021 znaša 403.465,69 EUR. Nasprotna terjatev, glede katere je dolžnik dne 7. 4. 2021 vložil tožbo, ni izkazana. S tem je podana domneva insolventnosti po 3. točki drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki določa, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja s plačilom ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev. Dolžnik po presoji prvostopenjskega sodišča s pavšalnimi navedbami, da ni insolventen, ni uspel izpodbiti citirane domneve insolventnosti. Po izjavi dolžnika prejema cca 1.100,00 EUR mesečne plače ter 35,00 EUR iz naslova najemnin, zato se izkaže, da njegovi redni prejemki ne morejo dosegati tretjine dolga.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje dolžnikove navedbe v zvezi z obstojem likvidnih sredstev, s katerimi bi lahko poplačal terjatev upnika, zmotno ocenilo kot pavšalne. Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze, ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo. Z drugimi besedami, dolžnik je kljub domnevi dokazoval lastno trajno likvidnost. Sodišče prve stopnje je dolžnikove trditve in dokaze glede njegove trajne likvidnosti spregledalo in je izpodbijani sklep oprlo izključno na omenjeno zakonsko domnev0, čeprav je slednja izpodbojna. Dolžnik je v vlogah z dne 19. 11. 2022 in 23. 11. 2021 navajal in dokazoval, da imata obe njegovi družbi (C. ter H.) likvidna sredstva, ki presegajo vrednost terjatve upnika, in da ima več možnosti, da pridobi ustrezne denarne zneske za plačilo terjatve iz omenjenih družb (npr. si izplača dobiček, nagrado za delo direktorja, posojila družbe dolžniku, vračilo naknadnega vplačila, proda lahko nepremičnine katerekoli od obeh družb ali pa premoženje ene družbe drugi družbi, čemur sledi plačilo družbenikom oziroma dolžniku). Glede na to, da lahko po njegovih navedbah vse omenjene transakcije kot lastnik in poslovodja opravi kar sam, ne gre za nebistvene niti za pavšalne trditve o dolžnikovi likvidnosti. Ker se sodišče prve stopnje do citiranih navedb in v zvezi s tem predlaganih dokazov ni opredelilo, je ostala trditvena podlaga dolžnika neizčrpana. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).

7. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi glede trditev in dokazov o tem, da je terjatev plačana, kar bi lahko privedlo do pomanjkanja pravnega interesa za predmetni postopek.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Predlagatelj potrjuje prejem zneska v višini 415.000,00 EUR, pri čemer pa ni prejel nobene specifikacije, kaj naj bi navedeno nakazilo obsegalo. Opozarja na nadaljnji izvršilne stroške in stroške stečajnega postopka ter na eventuelno izpodbojnost pravnega dejanja plačila v višini 415.000,00 EUR. Priglaša stroške postopka.