Jedro

V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da je oče krajši delovni čas zaposlen zaradi svoje invalidnosti, medtem ko mati zaposlitev za krajši delovni čas utemeljuje z nezmožnostjo se kot učiteljica zaposliti za polni delovni čas. Ker so nujne potrebe mladoletnih otrok udeležencev nezadovoljene, je sodišče v okviru delovne zmožnosti matere oziroma v okviru presojanja spremembe njene preživninske zmožnosti pravilno upoštevala, da bi lahko oziroma se bo morala zaposliti za polni delovni čas.

Izrek

I.1.

Pritožba predlagateljice zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne ter se v izpodbijanem delu sklep potrdi.

II.2.

Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca (točka I), razveljavilo sklep Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. II N 284/2025 z dne 6. 5. 2026 (točka II), odločilo, da pritožba zoper I. in II. točko izreka sklepa ne zadrži njune izvršitve (točka III), zavrnilo predlog predlagateljice za zvišanje preživnine (točka IV) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2.

Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagateljica (mama). Navaja, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja dejstvo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih navedb, da dohodki predlagateljice niso v ničemer višji od dohodkov nasprotnega udeleženca, pri čemer je predlagateljica dolžna preživljati tri otroke in ne zgolj dva kot nasprotni udeleženec, zraven plačevati še najemnino, medtem ko nasprotni udeleženec prebiva v hiši, ki dejansko predstavlja skupno premoženje udeležencev. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Sodišče je povsem prezrlo mnenje CSD, iz katerega izhaja, da je predlog predlagateljice za zvišanje preživnine utemeljen. Vztraja pri navedbah, da so se stroški za preživljanje hčerke A. A. vsekakor povišali, predvsem zaradi nakupa delovnih zvezkov, ki niso več brezplačni. Nadalje se ne strinja z zaključkom sodišča, da se je dohodek predlagateljice res znižal, da pa to ni maksimalni dohodek, ki bi ga predlagateljica lahko dosegla glede na svojo sposobnost in izobrazbo. Sodišče ni upoštevalo, da mora skrbeti za tri mladoletne otroke in da otroci večino časa preživijo pri njej. Ni upoštevalo, da je mladoletni B. B. vzgojno zelo zahteven in potrebuje njeno stalno prisotnost ter pomoč. Veliko enostavneje in časovno manj obremenjujoče bi bilo, če bi bila zaposlena za polni delovni čas pri enem delodajalcu. Iskala je in skušala najti zaposlitev, a ji to ni uspelo. Ker je zaposlena kot učiteljica, tudi ni pričakovati, da bi si tekom šolskega leta našla drugo ustrezno zaposlitev za polni delovni čas. Tudi se ne strinja, da bi ob upoštevanju njenega dohodka 906,64 EUR, sodišče glede na slabo premoženjsko stanje staršev, lahko upoštevalo tudi otroški dodatek, ki ga prejema predlagateljica. Otroški dodatek se kot korektiv lahko uporabi zgolj v izrednih primerih, ko sta na pri primer oba starša brez zaposlitve oziroma brez dohodkov. Napačno je stališče sodišča, da nasprotni udeleženec glede na materialno in pridobitno sposobnost ne bi bil zmožen plačevati višje preživnine. Nima stroškov z najemnino, medtem ko je predlagateljica primorana zase in za svoje otroke plačevati visok strošek na račun najemnine. Izpostavlja, da se sodišče ni opredelilo do odločilnih navedb predlagateljice glede stanovanjskih stroškov nepravdnih strank in vsebine mnenja CSD z dne 10. 12. 2025, zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3.

Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.

Pritožba ni utemeljena.

5.

Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti in v okviru pritožbenih navedb ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevnih kršitev (določba drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je sodišče storilo bistveno kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP z navedbo "da se sodišče ni opredelilo do odločilnih navedb predlagateljice glede stanovanjskih stroškov nepravdnih strank in vsebine mnenja CSD, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti." Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse potrebne razloge, ki v celoti omogočajo njegov preizkus. Iz obrazložitve tudi izhaja, da se je sodišče seznanilo z vsemi navedbami predlagateljice ter na bistvene tudi ustrezno odgovorilo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6.

Pritožbena graja bistvenih kršitev pravil postopka se dejansko nanaša na vsebinsko nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, da niso podane bistveno spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale ponovno ugotavljanje relevantnih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in preživninske upravičenke.

7.

V skladu s 197. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodna praksa je enotna, da mora biti sprememba relevantnih okoliščin bistvena, sicer sodišče pravnomočno določene preživnine ne more spremeniti.

8.

Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi okoliščinami: zmočnostmi preživninskih zavezancev (obeh staršev) in potrebami otroka. Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov razumno in prepričljivo zaključilo (točke od 20 do 24 obrazložitve), da se okoliščine, ki jih predlagateljica zatrjuje in dokazuje kot razlog za vnovično zvišanje preživnine, od zadnjega odločanja o višini preživnine niso bistveno spremenile.

9.

Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je najprej ugotavljalo katera relevantna dejstva so bila upoštevana v času prejšnje določitve preživnine, kar je bilo v januarju 20252, ko je bila preživninska obveznost za B. B. zvišana na znesek 170,00 EUR ter za mladoletno A. A. na znesek 150,00 EUR. Nato jih je primerjalo, s višino stroškov in dohodkov, ki jih v tem postopku zatrjuje predlagateljica.

10.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi skupne dokazne ocene, ki ustreza metodološkim zahtevam 8. člena ZPP, pravilno zaključilo, da v času od prejšnje določitve preživnine ni prišlo do bistvene spremembe obsega mesečnih potreb mladoletnih otrok udeležencev niti bistvene spremembe preživninskih zmožnosti matere in očeta. Utemeljilo je, da se potrebe mladoletnih otrok, to je trinajstletnega B. B. in desetletne A. A. , niso bistveno spremenile ter razloge za takšen zaključek navedlo v točki 15 obrazložitve. Ugotovilo je, da so bile ob zadnjem določanju preživnine potrebe mladoletne A. A. ocenjene na znesek 370,00 EUR, mladoletnega B. B. pa na znesek 440,00 EUR. Mati je zvišanje obsega mesečnih potreb mladoletne A. A. utemeljevala z dejstvom, da delovni zvezki v četrtem razredu niso več brezplačni. Sodišče pa je ugotovilo, da je bil strošek nakupa delovnih zvezkov že zajet v ocenjenih potrebah A. A. ob zadnjem določanju preživnine. Nadalje je utemeljilo, da povišanje stroška šole baleta v višini 5,50 EUR ne predstavlja bistvene spremembe (točka 20 obrazložitve).

11.

Pritožba nadalje neutemeljeno graja dokazni zaključek, da tudi s strani matere zatrjevano znižanje njenega mesečnega dohodka ne omogoča zaključka o bistveno spremenjenih okoliščinah, ki bi utemeljevale ponovno presojo višine preživnine. S strani matere zatrjevano znižanje mesečne plače, ki sedaj znaša 906,64 EUR je sodišče pravilno ocenjevalo z upoštevanjem razlogov za znižanje njenega mesečnega dohodka. Ni namreč sporno, da je mati zaposlena za krajši delovni čas, kar utemeljuje s sklicevanjem na nezmožnost, da se kot učiteljica zaposli za polni delovni čas. Pravilno je argumentiralo, da tudi znižanje njenega dohodka, ob upoštevanju vseh konkretno ugotovljenih okoliščin ne omogoča ponovnega odločanja o višini preživnine. Materin dohodek, ki je sedaj nižji, ker je zaposlena za krajši delovni čas, je še vedno primerljiv z dohodkom očeta, ki ima status delovnega invalida in prejema z naslova plače in invalidnine približno 870,00 EUR. Sodišče je zato pravilno vrednotilo dejstvo, da razlog materinega znižanja mesečne plače ni njena trajno zmanjšana delovna zmožnost.

12.

Zato pritožba neutemeljeno graja zaključek sodišča, da je nepravilno zaključilo, da bi predlagateljica glede na svojo izobrazbo in sposobnost lahko prejemala višje mesečne dohodke, kot jih. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da se od staršev pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrivajo nujne mesečne potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka. To stališče sodne prakse sicer zavezuje oba starša, saj sta oba dolžna prispevati k preživljanju mladoletnih otrok. V obravnavani zadevi pa je potrebno upoštevati, da je oče krajši delovni čas zaposlen zaradi svoje invalidnosti, medtem ko mati zaposlitev za krajši delovni čas utemeljuje z nezmožnostjo se kot učiteljica zaposliti za polni delovni čas. Ker so nujne potrebe mladoletnih otrok udeležencev nezadovoljene, je sodišče v okviru delovne zmožnosti matere oziroma v okviru presojanja spremembe njene preživninske zmožnosti pravilno upoštevala, da bi lahko oziroma se bo morala zaposliti za polni delovni čas.

13.

Glede očitkov matere, da je sodišče njeno preživninsko zmožnost nepravilno zvišalo na račun otroškega dodatka, ki ga prejema, je potrebno odgovoriti, da razlogi v točki 22. obrazložitve, s katerimi sodišče še dodatno argumentira svojo odločitev, niso relevantni, ker niso vplivali na odločitev. Sodišče je vse potrebne razloge za presojo, da materini razlogi za znižanje njenega mesečnega dohodka, ne utemeljujejo ponovnega odločanja o višini preživnine, navedlo v točki 21. obrazložitve.

14.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni dokazno ovrednotilo mnenja CSD z dne 10. 12. 2025, ki pritrjuje predlogu predlagateljice za zvišanje preživnine. Sodišče je mnenje CSD upoštevalo v skupni dokazni oceni, skupaj z vsemi ostalimi izvedenimi dokazi. Ker pa je sodišče materin predlog zavrnilo zaradi neobstoja bistveno spremenjenih okoliščin, o zvišanju preživnine ni odločalo, torej ni ugotavljalo dejstev, ki bi bila pravno pomembna za ponovno odločitev o spremembi preživnine (ugotavljanje obsega mesečnih potreb mladoletnih otrok in preživninskih zmožnosti obeh staršev). Zato so pravno nebistvene tudi vse materine pritožbene navedbe glede neupoštevanja njenih stanovanjskih stroškov, bivanjskih pogojev očeta in primerljivosti dohodkov obeh staršev in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.

15.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki IV potrdilo (določba 353. člena ZPP, 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Tako sklepi VSL sklep IV Cp 436/2026 z dne 31. 3. 2026, VSM sklep III Cp 755/2025 z dne 17. 11. 2025 in VSM sklep III Cp 692/2025 z dne 16. 10. 2025, VSL IV Cp 655/2023, VSM III Cp 242/2023, VSL IV Cp 1037/2022.

2O preživnini mladoletnega B. B. in mladoletne A. A. je bilo nazadnje pravnomočno odločeno s sklepom II N 250/2024 z dne 30. 1. 2025 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 437/2025 z dne 10. 6. 2025.

3VS RS sklep II Ips 10/2024 z dne 19. 6. 2024.

4Določba 360. člena ZPP.