Jedro

Ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice.

Pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 12.800 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom v novo sojenje. Trdi, da tožnik ob sklepanju sporne pogodbe ni bil nerazsoden do te mere, da bi izgubil poslovno sposobnost. Izvedenka je tožniku pripisala nekatere lastnosti, ki mu jih ni mogoče pripisati, pa tudi sicer karakterne lastnosti osebe ne vplivajo na njeno poslovno sposobnost. Tožnik je bil do preselitve k sestri – skrbnici za poseben primer vedra, močna osebnost in ni imel lastnosti, ki so mu pripisane v mnenju (lahka vodljivost, odvisnostna osebnost). Pogodba je bila sklenjena pred notarjem, ki je stranki opozoril na dejstva v zvezi s pogodbo. Izvedenskega mnenja, da se je tožnik razvil v pasivno odvisnostno osebnost, ni mogoče preizkusiti, ker ni navedeno, kdaj naj bi do tega prišlo. Toženka trdi, da se je to zgodilo po njegovi odselitvi k sestri. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja bi bilo treba izvedenko zaslišati. Upoštevaje izvedensko mnenje pa bi bilo treba ugotoviti, ali je tožnik veljavno podpisal pooblastilo za zastopanje v tej pravdi. Sodišče ni izvedlo drugih predlaganih dokazov in ni navedlo razlogov za njihovo zavrnitev.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben (prvi odstavek 80. člena ZPP), in ukreniti vse potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi odstavek 81. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi je sodišče že pred pridobitvijo izvedenskega mnenja poskrbelo, da je bila tožniku s strani pristojnega centra za socialno delo postavljena skrbnica za poseben primer, niso pa bile odpravljene vse pomanjkljivosti, potrebne za obravnavanje tožbe in odločitev o utemeljenosti zahtevka. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi bilo glede na ugotovitve izvedenskega mnenja, povzete v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, treba preizkusiti, ali je bil tožnik ob podelitvi pooblastila odvetnici za vložitev tožbe procesno sposoben. Mnenje, da tožnik ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi, ker ne zmore predvideti posledic, namreč vzbuja najmanj dvom o tem, ali je mogel veljavno podpisati pooblastilo odvetnici za vložitev tožbe in za zastopanje v tem postopku.

7. Že zaradi navedene pomanjkljivosti je treba pritožbi ugoditi, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (tretji odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju se bo moralo sodišče opredeliti do vprašanja, ali je bil tožnik ob vložitvi tožbe procesno sposoben. V primeru negativnega odgovora bo moralo preveriti, ali zastopnica, ki mu je že bila postavljena za zastopanje v tem postopku (sodišče naj tudi preveri, ali morebiti obstaja kolizija interesov med zastopancem in zastopnico), odobrava vloženo tožbo in opravljena procesna dejanja ter – v primeru nadaljnjega zastopanja po odvetnici – poskrbeti za obstoj pooblastilnega razmerja med skrbnico in odvetnico.

8. V primeru odprave pomanjkljivosti v zvezi z obstojem procesnih predpostavk za obravnavanje tožbe bo za odločitev o zahtevku pomembno, ali pisno izvedensko mnenje predstavlja zadostno podlago za zaključek, da tožnik ob sklepanju pogodbe ni bil poslovno sposoben. Glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da so pritožbeni dvomi o pravilnosti izvedenskega mnenja utemeljeni. Sodba izhaja s pravilnega gledišča, da za obstoj pogodbe ne zadostuje, da polnoletnemu sopogodbeniku ni odvzeta poslovna sposobnost, ampak mora biti tudi razsoden, se pravi sposoben razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in njene pravne posledice. Pravilno je tudi stališče sodbe, da pogodba, ki jo sklene nerazsodna oseba, nima pravnih učinkov oziroma je nična.(1) Pritožba pa utemeljeno opozarja na časovni razkorak med trenutkom sklenitve pogodbe, na katero se nanaša zahtevek, in trenutkom podaje izvedenskega mnenja, o katerem se pisno izvedensko mnenje ne izreče. Utemeljeno opozarja tudi na vprašljivo pravilnost odločitve o zavrnitvi dokaznih predlogov, podanih v zvezi z ugotavljanjem tožnikove razsodnosti ob sklepanju pogodbe. Glede na to, da je ugotavljanje te predpostavke vezano na okoliščine primera, prvenstveno na okoliščine v času sklepanja posla, ni videti utemeljenih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, podanih za ugotavljanje teh okoliščin.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Prim. npr. sodbe VS RS II Ips 13/99 z dne 23. 9. 1999, II Ips 333/2006 z dne 27. 3. 2008 in II Ips 687/2009 z dne 24. 5. 2012 in II Ips 73/2013 z dne 5. 9. 2013.