Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo.

Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji, ni ugodilo tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega sodišča v Mariboru.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke številka zadeve ..., številka dosjeja ... z dne 23. 1. 2020 in z dne 27. 8. 2019 ter da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in nesreče pri delu od 7. 5. 2019 dalje in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da stroški zastopanja tožnika bremenijo proračun Republike Slovenije (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodba obremenjena s kršitvami po 1. odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 5. členom ZPP (kršitev pravice do izjave tožnika) in v zvezi z 8. členom ZPP (pomanjkanje dokazne ocene) ter 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (onemogočanje dokazovanja dejanskega stanja z zavrnitvijo dokaza po novem izvedencu), 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP (pomanjkanje razlogov in nejasni razlogi o ključnih dejstvih). Vztraja, da so razlogi glede zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca popolnoma prazni. Izvedenka ni obrazložila, kako je prišla do razmejitve vzroka invalidnosti med boleznijo in poškodbo pri delu 70% : 30%. Ker ne v pisnem mnenju in ne zaslišana izvedenka tega ni obrazložila, se tako mnenje glede tega ne more preizkusiti. Enako velja za napadeno sodbo, ker o tem nima ustreznih razlogov. Prav tako to velja glede omejitev v zvezi z delom, kot jih je določila izvedenka. Tudi zaslišana ni obrazložila kako je prišla do zaključka, da je tožnik sposoben dvigovati bremena ravno do 10 kg, niti ni obrazložila, kako je prišla do zaključkov glede ostalih omejitev tožnika v zvezi s preostalo delazmožnostjo. Nadalje izvedenka ni izvedenka psihiatrične stroke, pa je kljub temu ocenjevala tožnikovo zdravstveno stanje s tega področja. Tožnik je predlagal pritegnitev novega izvedenca medicine dela, prometa in športa, pa je sodišče ta predlog zavrnilo. Razlogi, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, da je razmejitev vzroka invalidnosti 70 : 30, , ne morejo predstavljati jasnih razlogov in se celotna sodba zaradi takega razlogovanja ne more preizkusiti. Enako velja za oceno, da je tožnik zmožen delati 8 ur in glede omejitev. Ker je poleg naslovnega sodišča tudi izvedenka v celoti zanemarila stanje bolečin in zmožnosti za delo, kot ga je opisal tožnik, mu je kršena tudi pravica do izjave. Tožnik je verjel, da mu bo sodilo sodišče, ki bo to, kar bo povedal, upoštevalo in presodilo utemeljenost, sodišče pa tega ni storilo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

Sodišče je skladno z določbo 8. člena ZPP vestno in skrbno dokazno ocenilo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj in vsebinsko dokazno ocenilo izvedensko mnenje. Nadalje ni podana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je navedlo pravilne in ustrezne razloge za zavrnitev tožnikovega predloga za pridobitev drugega izvedenskega mnenja skladno z določbo 254. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo tožnikove navedbe, da mnenje ni obrazloženo, za neutemeljeno.

Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo. Zgolj zato, ker je en sam psihiatrični izvid v zvezi s tožnikovo delazmožnostjo ocenila specialistka medicine dela, promet in športa, ne pa psihiater, ni podana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav tako pa ni podana očitana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali bi bili nejasni in med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Vsebuje bistvene, dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tudi če je sodišče navedlo, da ima izvedenka široko strokovno znanje ter dolgoletno izvedensko prakso, to na samo odločitev nima odločilnega pomena in izkazovanje teh podatkov ni potrebno.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca z dne 23. 1. 2020, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 27. 8. 2019. S slednjo odločbo je toženec tožnika razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma drugo delovno mesto: fizično lažja dela, z dvigi in prenosi bremen do 10 kg, le izjemoma v globokem predklonu, pri delih, kjer so le izjemoma potrebni ponavljajoči hitri gibi rok in z manjšimi statičnimi obremenitvami prsno-ledvene hrbtenice s polnim delovnim časom od 7. 5. 2019 dalje. Sporno v tej zadevi pa je, ali je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in iz katerega vzroka.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v 1. alineji 2. odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. V 3. alineji citirane določbe pa je določeno, da se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50%, ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

7. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa. Ta je po pregledu celotne medicinske dokumentacije v upravnem in sodnem spisu ter zdravstvenega kartona in še na podlagi izvidov osebnega pregleda, menila, da je tožnik v okviru poklica zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu, ki je fizično lažje, z dvigi in prenosi bremen do 10 kg, le izjemoma v globokem predklonu, pri delih, kjer so le izjemoma potrebni ponavljajoči hitri gibi rok in z manjšimi statičnimi obremenitvami prsno-ledvene hrbtenice s polnim delovnim časom od 7. 5. 2019 dalje. Vzrok invalidnosti je 70% posledica bolezni in 30% posledica poškodbe pri delu. Hkrati je izrecno menila, da tožnikova delazmožnost za organizirano pridobitno delo ni v celoti izgubljena, saj je zmožen za delo kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti. Iz obrazložitve izvedenskega mnenja in iz dokumentacije v spisu izhaja, da obstaja pri tožniku stanje po subkapitalnem zlomu levega radiusa, kjer je kljub AS reviziji ostal zmerni ekstenzijski deficit in zmanjšana obremenljivost komolca. Dodatno so pri tožniku prisotne diskopatije vratnega in prsnega segmenta, najizraziteje nivoja C6-C7, ki povzroča omejeno gibljivost in kronično bolečinsko simptomatiko pri obremenitvah. Na nivoju C5-C6 je blažja protruzija, vendar ni večje utesnitve. Na ostalih nivojih degenerativne spremembe, na CT potrjena prisotnost osteofitov na nivoju C6-C7. Za kirurško ukrepanje zaenkrat ni indikacije, svetovane so razbremenitve pri delu in EMG zgornjih in spodnjih okončin za izključitev morebitnih poliradikolupatij oziroma opredelitev radikularnega draženja. Ortoped marca 2018 ugotavlja izrazito utesnitev spinalnega kanala vratne hrbtenice, nevroloških sprememb v smislu afekcije zgornjega motoričnega nevrona pa ne zazna. Februarja in septembra 2018 je tožnik obravnavan pri nevrologu, ki na kontrolnem pregledu ugotovi izražene znake nevrovegetativne stigmatizacije, sicer pa je kontrolni nevrološki status nespremenjen oziroma v mejah normale.

8. Glede na takšno dokumentacijo in izvide ustreznih specialistov pridobljenih na podlagi opravljenih preiskav, je sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju specialistke medicine dela, prometa in športa, potem ko jo je v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje, še zaslišalo, imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka. Izvedensko mnenje je skladno z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami posameznih specialistov. Izvedenka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prepričljivo pojasnila razmejitev vzroka invalidnosti 70 : 30, enako je izvedensko mnenje jasno in prepričljivo glede zaključkov, kako je izvedenka prišla do omejitev pri delu in zmožnosti za delo poln delovni čas. Razmerja med posameznim vzrokom invalidnosti se ocenjujejo glede na posledice ugotovljenega funkcionalnega kliničnega stanja posameznega oziroma vseh obolenj, če je teh več in posledice poškodbe pri delu. Kot je pojasnila izvedenka in to izhaja tudi iz dokumentacije, v tožnikovem primeru prevladujejo bolezenske težave in sicer je tožnik imel težave s hrbtenico, predvsem s križem še več kot dve leti nazaj, saj je torakalni sindrom omenjen v zdravstvenem kartonu že 26. 4. 2011. Nenazadnje je tudi sam tožnik zaslišan izpovedal, da ima težave s celotno hrbtenico. Že po kratki stoji se pojavijo bolečine v vratnem in prsnem delu ter zatilju in v desni nogi in se mu začne vrteti. Izvedenka tudi ni zanemarila stanja bolečin zaradi obremenitve pri delu. Glede na omejeno gibljivost in kronično bolečinsko simptomatiko pri obremenitvah, so prav zato pri tožniku potrebne razbremenitve pri delu. S pomočjo izvedenke je sodišče prve stopnje prepričljivo ob upoštevanju tožnikovega obolenja in vseh zdravstvenih težav ugotovilo, kakšne omejitve so pri delu zanj potrebne in pod kakšnimi pogoji je tožnik zmožen za delo. Izvedenka je posebej pojasnila, da se dvigovanje bremen strokovno omeji glede na nivo okvare hrbtenice, za vratni del do 7 kg, torakalni del 7 do 10 kg in za lumbosakralni del 10 do 15 kg.

9. Takšno izvedensko mnenje potrjuje pravilnost izvedenskih mnenj, podanih s strani invalidske komisije I. In II. stopnje v predsodnem postopku ter pravilnost izpodbijanih odločb, ki temeljijo na teh mnenjih. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS. št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) štelo izpodbijani odločbi za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tožniku izvedenka ne samo, da ni ugotovila, niti ni mogla ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, saj takšno zdravstveno stanje ni razvidno niti iz enega izvida, ki so predloženi med dokumentacijo. Tako, da izvidi kot objektivni dokazi ne potrjujejo tega, kot je opisal tožnik, da je popolnoma nezmožen za delo. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji , ni ugodilo tožbenemu zahtevku.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom, ob upoštevanju odločbe o BPP št. 170/2021 sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega sodišča v Mariboru.