Jedro

Ob ugotovitvi, da je razsodnost nasprotnega udeleženca delno ohranjena ter da potrebuje zgolj nekoga, ki bo urejal njegove zdravstvene zadeve (prevoz, napotnice, naročanje...), je pravilno, da je v konkretnih okoliščinah skrbnici naloženo le sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja nasprotnega udeleženca, ne pa tudi pritožbeno predlagano odločanje o medicinskih posegih in zdravljenju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagatelj in druga udeleženka sta sin in hči nasprotnega udeleženca, tretja udeleženka pa je njegova žena.

2.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (I.) nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo, (II.) za skrbnico imenovalo drugo udeleženko, (III.) določilo naloge skrbnice v petih alinejah1, (IV.) skrbnici naložilo, da mora voditi evidenco o svojem delu in poročati o opravljenem delu pristojnemu centru za socialno delo enkrat letno ali kadarkoli center za socialno delo od nje zahteva, (V.) centru za socialno delo naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa izvede postopek popisa in cenitve premoženja ter izročitve premoženja v upravljanje skrbnici, (VI.) da predlagatelj sam krije stroške zastopanja po odvetnici, (VII.) da nasprotni udeleženec sam krije stroške zastopanja po odvetnici, (VIII.) da bo o skupnih stroških postopka odločeno s posebnim sklepom in (IX.) da predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak sam stroške pritožbenega postopka.

3.S pravočasno pritožbo predlagatelj izpodbija odločitve pod II., III. in VI. točko izreka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Nasprotni udeleženec in druga udeleženka se v odgovorih na pritožbo zavzemata za zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

Izhodišča za presojo

V nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo mora sodišče po uradni dolžnosti storiti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem razvoju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (drugi odstavek 6. člena ZNP-1)2. Pritožbeno sodišče je v predmetni zadevi že v razveljavitvenem sklepu I Cp 823/2025 z dne 15. 5. 2025 izpostavilo ustavnopravna in mednarodnopravna izhodišča glede pravic oseb z invalidnostjo, ki jih je potrebno upoštevati pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo. Namen tega instituta je v urejanju zadev na vseh področjih vsakdanjega življenja, ki jih te osebe ne zmorejo same (drugi odstavek 239. člena DZ3). Potrebno ga je razlagati najmanj v luči 35. člena Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), 52. člena Ustave (pravice oseb z invalidnostjo) ter 12. člena MPKI4 (enakost pred zakonom). Vse to se mora odražati v odločbi o postavitvi pod skrbništvo (262. člen ZNP-1). V tej je potrebno najprej ugotoviti, ali oseba res sama ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi. V primeru, da ne more, je treba ugotoviti, na katerih področjih življenja in v kakšnem obsegu potrebuje pomoč. Določitev skrbnika je sprejemljiva le, če za osebo ni poskrbljeno na drug način. V kolikor je postavitev skrbnika potrebna, je treba izbrati skrbnika, njegove naloge ustrezno določno opredeliti ter rešiti vprašanje poslovne in procesne sposobnosti. Prepovedani so čezmerni posegi, upoštevano mora biti tako načelo sorazmernosti kot načelo maksimalne ohranitve sposobnosti osebe, v kar največji možni meri pa tudi želje osebe.5

Glede postopkovnih kršitev

Izpodbijani sklep ima razloge o izbiri skrbnice ter jasno in nedvoumno opredeljen obseg njenih nalog, zoper katere je moč uveljaviti pravico do pritožbe, saj je z njimi moč polemizirati. Sodišče prve stopnje zato uveljavljanih napak ni zagrešilo. Očitki o nejasnosti, nelogičnosti in protislovni obrazloženosti denarnega zneska 400 EUR, o manjkajočih nalogah glede zdravstvenih ukrepov, ki bi morali biti vključeni v izrek in o katerih v obrazložitvi ni razlogov, ter o odsotnosti obrazložitve glede sposobnosti nasprotnega udeleženca o skrbniku ne predstavljajo postopkovnih kršitev, ker so usmerjeni v kritiko dejanskega stanja. Zato bo na njih odgovorjeno v nadaljevanju.

Presoja

Sodišče prve stopnje je odločilo, da denarna sredstva nasprotnega udeleženca upravlja in z njimi razpolaga skrbnica - razen z mesečnim zneskom 400 EUR. Odločitvi, da nasprotni udeleženec lahko določen denarni znesek uporabi samostojno, je botrovala ugotovitev, da je pri nasprotnem udeležencu zaradi neopredeljene demence prišlo do blagega oziroma zmernega kognitivnega upada in da je njegova razsodnost še vsaj delno ohranjena. Tako še vedno zmore poskrbeti za nakup stvari (npr. orodja) ter plačilo storitev (npr. obrezovanje drevja, veterinar). Sodišče je nadalje ugotovilo, da si nasprotni udeleženec želi, da z določeno vsoto svojega denarja, ki si jo je prislužil tudi z delom v tujini, razpolaga sam, brez nadzora tretjih oseb. Upoštevaje prihodke in stroške nasprotnega udeleženca. Višino zneska, katerega poraba ne more ogroziti pokritja sredstev za življenje, je prvostopno sodišče določilo.

Stališče pritožbe, da ni jasno, katere stroške poravnava skrbnica in katere nasprotni udeleženec, ni utemeljeno, saj je vendar povsem jasno, da z vsemi denarnimi sredstvi upravlja in razpolaga skrbnica, nasprotni udeleženec pa lahko po lastni volji porabi mesečno 400 EUR. Določitev podrobnejših nalog skrbnice (poravnava raznih stroškov - zavarovanje hiše in avtomobila, hrana, zdravstvena oskrba, pripomočki za osebno nego, pes, oblačila, obutev...) zato ni potrebna. Odveč je tudi skrb, da odločitev sodišča dopušča, da bi nasprotni udeleženec zaradi samostojnega razpolaganja z 400 EUR postal žrtev prevar, zlorab in manipulacij. Seveda ta možnost zaradi ranljivosti nasprotnega udeleženca obstoji. Vendar je nasprotni udeleženec zaščiten že s tem, ker mu je mesečno dodeljevan le znesek, ki nikakor ne ogroža njegovega preživljanja. Poleg tega pa lahko skrbnica na podlagi sprotnega izročanja denarja spremlja morebitne nenavadne nakupe ali plačila ter nasprotnemu udeležencu nudi potrebno podporo s poučevanjem in pojasnjevanjem o sumljivosti določenih prodaj, ponudb, investicij in podobnega.

Z namenom zaščite nasprotnega udeleženca je bil v predmetni zadevi že opravljen popis premoženja nasprotnega udeleženca (red. št. 98)6, z izpodbijanim sklepom pa je ponovno odločeno, da se opravi popis in cenitev le-tega. Naloga skrbnice je, da že v okviru svoje splošne skrbi za nasprotnega udeleženca obvesti pristojni center za socialno delo o ravnanju oziroma stanju, ki škoduje interesom nasprotnega udeleženca (243. člen DZ). Zato pritožba neutemeljeno izpostavlja, da nasprotnega udeleženca izpodbijani sklep o postavitvi pod skrbništvo ne ščiti pred tem, da bi razpolagal s svojimi premičninami.

Tudi pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje naloge skrbnice na zdravstvenem področju preskopo določilo, ni pravilno. Ustava namreč v tretjem odstavku 51. člena določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Za vsak poseg ali zdravljenje je potrebna t. i. informirana privolitev7, saj pravica pacienta odločati o samem sebi temelji na ustrezni informiranosti o relevatnih dejstvih, ki se nanašajo na medicinski poseg. Ocena, ali je posameznik privolitveno sposoben, je pridržana zdravniku oziroma drugemu izvajalcu zdravstvene oskrbe (20. člen ZPacP8). Pri podajanju pojasnila mora namreč zdravnik vedno izhajati iz okoliščin posameznega primera oziroma mora pojasnilo vedno prilagoditi posameznemu pacientu.

Res je, da nasprotni udeleženec v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil ustrezno zdravljen. Res je tudi, da nima uvida v naravo svojega kognitivnega upada. Vendar to ne pomeni avtomatično, da ni sposoben sprejemati odločitev glede medicinskih posegov oziroma drugih ukrepov, nanašajočih se na lastno zdravljenje. Za pravno veljavnost posameznikove privolitve namreč zadošča (že) razsodnost - določena stopnja zrelosti, ki omogoča razumeti pomen pojasnila in se na podlagi tega ustrezno odločiti.9 Ob ugotovitvi, da je razsodnost nasprotnega udeleženca delno ohranjena ter da potrebuje zgolj nekoga, ki bo urejal njegove zdravstvene zadeve (prevoz, napotnice, naročanje...), je pravilno, da je v konkretnih okoliščinah skrbnici naloženo le sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja nasprotnega udeleženca, ne pa tudi pritožbeno predlagano odločanje o medicinskih posegih in zdravljenju.

V kontekstu gornjega, torej delno ohranjene razsodnosti, tudi za pritožbeno izpostavljeno sprejemanje pošiljk in urejanje dokumentov zadostuje podporna vloga skrbnice, saj nasprotni udeleženec še zmore sprejemati pošto. Kakšna dodatna naloga v tej zvezi ni potrebna.

Pri določitvi skrbnika se izražene želje varovanca po 243. členu DZ upoštevajo le, če je ta sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Želje zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov se upoštevajo le, če je to v korist varovanca.

Prvostopno sodišče pri odločitvi o izbiri skrbnika ni prezrlo ne sugestibilnosti nasprotnega udeleženca ne odnosa med predlagateljem in nasprotnim udeležencem izven sodnega okolja. Svoj zaključek, da je nasprotnemu udeležencu najbolj v korist, da je skrbnica druga udeleženka, ki si jo za skrbnico tudi želi, je oprlo na celovito analizo dinamike odnosov med posameznimi udeleženci pred in po uvedbi predmetnega postopka. Dosledno vztrajanje nasprotnega udeleženca, da za skrbnika noče predlagatelja in njegove žene, ker jima ne zaupa, je povsem logično in življenjsko povezalo tudi s predlagateljevim neprimernim in nespoštljivim odnosom do žene nasprotnega udeleženca, ki jo je celo na sodišču imenoval "prasica". Zato pritožbeno opisovanje, da je odnos med predlagateljem in nasprotnim udeležencem izven sodišča dober, zatrjevanje, da je bil nasprotni udeleženec na sodišču nastrojen zoper predlagatelja le zaradi tega, ker je zoper njega sprožil postopek, ter izpostavljanje, da druga udeleženka sprejema odločitve brez predhodnega informiranja, da nima uvida v težave nasprotnega udeleženca in da zato potrebnih odločitev v zvezi z zdravljenjem in vračanjem odtujenih sredstev ne bo sprejemala, ne more omajati ne pravilnosti razlogov za neizbiro predlagatelja za skrbnika ne izbire druge udeleženke za skrbnico.

Sklepno

O napačnosti izpodbijane odločitve ni moč govoriti, ker je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotovilo področja, na katerih nasprotni udeleženec potrebuje pomoč skrbnice, in katere naloge so potrebne, da bo izbrana skrbnica njegove pravice in koristi na teh področjih lahko ustrezno podprla (262. člen DZ).

Pritožbeno izpostavljena ugoditev predlogu, da se nasprotnega udeleženca postavi pod skrbništvo, ne predstavlja kakšne take okoliščine primera, ki bi kazala na nepravilnost na podlagi prostega preudarka sprejete izpodbijane prvostopne odločitve, da predlagatelj sam krije stroške, ki so mu nastali z zastopanjem po odvetnici (prvi odstavek 70. člena ZNP-1).

Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, je pritožba neutemeljena. Kot tako jo je treba zavrniti in sklep sodišča v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, drugi odstavek 350. člena, 366. člen in 353. člen ZPP10).

Predlagatelj, ki s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 70. člena ZNP-1).