Jedro

Plačilo stroškov sanitarne sečnje je obveznost (so)lastnika gozda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 641,87 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 82509/2015 z dne 13. 7. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.279,92 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila le teh.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi ter skladno s tem odloči tudi o stroških postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi v bistvenem uveljavlja naslednje pritožbene razloge: - Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, da je bila trditvena podlaga pomanjkljiva ter da naj tožeča stranka ne bi zadostno specificirala zatrjevanih prejemov plačil, na podlagi katerih je bila tožena stranka obogatena. Za popolnost tožbe ni treba navesti vseh pravotvornih dejstev, temveč le toliko, da omogočajo jasno individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov, kar je tožeča stranka tudi storila. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem tudi zagrešilo relativno kršitev postopka, saj bi moralo pozvati tožečo stranko na popravo oziroma dopolnitev tožbenih navedb.

- Tožeča stranka je natančno precizirala dejansko razmerje med pravdnima strankama, katerega bistvo je v tem, da je tožeča stranka izvajala sanitarno sečnjo, prejeta plačila za prodan les, ki je bil posekan v okviru sanitarne sečnje pa v višini 1/3 teh plačil nakazala toženi stranki. Ko pa je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala, da ji plača stroške opravljene sanitarne sečnje, pa je tožena stranka to preprosto zavrnila. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je kljub temu, da je ugotovilo, da je do ustno sklenjenega dogovora med strankama nedvomno prišlo, zmotno zaključilo, da naj tožena stranka tožeči ne bi bila dolžna povrniti sorazmernega dela stroškov sanitarne sečnje.

- Sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič in pravdnih strank, kar bi vsekakor privedlo do dodatne razjasnitve spornega razmerja, zato je prvostopna sodba obremenjena s kršitvijo zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo vse podane dokazne predloge brez obrazložitve, ne da bi pojasnilo, zakaj je predlagane dokaze zavrnilo, je podana tudi kršitev po 8. točki iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločba sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta M. P. kot solastnica B. posesti in tožena stranka sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 29. 12. 2014, na podlagi katere tožena stranka upravlja s solastnim deležem M. P. v gozdovih v B. posesti.

7. Zakon o gozdovih v prvem odstavku 29. člena določa, da zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje in preventivna varstvena dela ter rok do kdaj jih mora opraviti. Stroški, ki nastanejo pri sanitarni sečnji, so stroški lastnika gozda, ki mu pristojni organ naloži sanitarno sečnjo. V skladu z določili 68. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da gre pri delih sanitarne sečnje za gestijo v korist lastnika gozda in ne v korist upravnika gozda. Tožena stranka kot pooblaščenec M. P./ upravnik gozda ne more biti pasivno legitimirana za plačilo stroškov sanitarne sečnje, ampak bi to lahko bila le M. P., ki je solastnica gozda. Pogodba o poslovodenju, ki sta jo sklenili tožena stranka in M. P. učinkuje samo med pogodbenima strankama. Zaradi relativnosti pogodbenih razmerij ta posel ne more predstavljati podlage, na kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke lahko zahtevala povračilo stroškov sečnje na podlagi pravil o gestiji.

9. Neutemeljeni so nadalje pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s trditvami tožeče stranke, da sta pravdni stranki sklenili ustni dogovor o plačilu spornih stroškov in naredilo zmoten materialnopravni zaključek glede tega dogovora. Tožeča stranka je zatrjevala, da sta pravdni stranki konec leta 2014 sklenili ustni dogovor, na podlagi katerega, naj bi se vzpostavila poslovna praksa, po kateri naj bi tožeča stranka kupnino od prodanega lesa iz naslova sanitarne sečnje najprej pobotala s sorazmernim delom stroškov sanitarne sečnje ter nato toženi stranki nakazala na račun le še razliko do polne višine tretjinskega deleža kupnine od prodanega lesa. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka od tožene stranke na podlagi tega dogovora ne more zahtevati plačila spornih stroškov, ampak bi kvečjemu lahko te stroške pobotala v skladu z dogovorom. Pritožbeno sodišče s stališčem prvostopnega sodišča v celoti soglaša. Ker se pravdni stranki nista dogovorili, da bo tožena stranka tožeči stranki plačevala stroške sanitarne sečnje, tožbeni zahtevek tudi na pogodbeni podlagi ni utemeljen. Stroške sanitarne sečnje bi bila tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le v primeru, če bi bi se za plačilo izrecno zavezala. Takega dogovora pa tožeča stranka ni zatrjevala. Plačilo stroškov sanitarne sečnje ni obveznost tožene stranke, ampak solastnice gozda. Pri odštetju stroškov sanitarne sečnje od kupnine za les gre za ureditev razmerij med solastnico gozda in tožečo stranko, pri katerem tožena stranka nastopa le kot pooblaščenec solastnice, ne pa kot upnik ali dolžnik.

10. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da bi šlo lahko v obravnavanem primeru za neupravičeno obogatitev na strani tožene stranke, ker ji je tožeča stranka plačala celotni znesek kupnine od prodanega lesa brez odštetja spornih stroškov. Znesek kupnine od prodanega lesa toženi stranki ni bil nakazan brez pravne podlage, saj ta znesek pripada solastnici gozda, ki je upravičena do rabe in uživanja svojega deleža gozda. Ker je solastnica gozda za upravljanje navedenega premoženja pooblastila toženo stranko, so bila sredstva nakazana toženi stranki. Kot rečeno pa ima tožeča stranka, stroške za opravljeno sanitarno sečnjo možnost uveljavljati od solastnice gozda oziroma solastnikov gozda, ki so dolžni te stroške nositi na podlagi 68. člena SPZ.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o kršitvah postopka, ker naj bi sodišče prve stopnje ne izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem prič in strank in svoje odločitve v tem delu ni obrazložilo. Izvedba teh dokazov ni bila potrebna, saj kljub dogovoru o pobotanju stroškov s kupnino ni nobene podlage, da bi tožeča stranka od tožene stranke lahko zahtevala plačilo stroškov sanitarne sečnje. Pritožbene navedbe pa so v tej smeri tudi povsem pavšalne. Tožeča stranka v pritožbi ni navedla niti dejstev, ki naj bi jih sodišče prve stopnje ne ugotovilo in ni konkretizirala dokaznih predlogov, ki naj bi jih sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o kršitvi postopka, ker naj bi sodišče prve stopnje tožeče stranke v okviru materialno procesnega vodstva ne pozvalo k dopolnitvi tožbenih navedb oziroma odpravi nesklepčnosti. Procesnopravni pogoj za obravnavanje tožbe po 180. členu ZPP je bil v obravnavanem primeru izpolnjen, zato vrnitev tožbe v popravo ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je tožba nesklepčna, kar pomeni, da iz dejstev navedenih v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (drugi odstavek 318. člena ZPP). Sodišče mora v takšnem primeru v okviru materialnoprocesnega vodstva (tretji odstavek 318. člena ZPP) poskrbeti za odpravo nesklepčnosti le v primeru odpravljive nesklepčnosti. V obravnavanem primeru ne gre za odpravljivo nesklepčnost, saj tožeča stranka od tožene stranke po materialnem pravu plačila navedenih stroškov sploh ne more zahtevati. Sodišče lahko v okviru materialno procesnega vodstva poda pobudo za spremembo stvarnega - tožbenega predloga, s tem, da mora ta ostati v okviru cilja (VS RS sklep II Ips 172/2016 z dne 22. 9. 2016). Zatrjevana kršitev postopka glede na navedeno ni podana.

13. Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Sodišče je odgovorilo le na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni, zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, kot sledi: nagrada za odgovor na redno pravno sredstvo po tarifni številki 21/1 Odvetniške tarife v višini 1.125 točk, pavšalni znesek izdatkov za poštne in telefonske storitve po členu 11 Odvetniške tarife v višine 21,25 točk ter 22% DDV na odvetniške storitve, kar skupaj znaša 641,87 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh v primeru zamude, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).