Jedro

Ker tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo njeno poslovanje moteno, upoštevaje tudi podatke, ki izhajajo iz bilance stanja za leto 2015, da ima 5.383,00 EUR kratkoročnih sredstev, in upoštevaje, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima prilive na račun, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila (in odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za pritožbo zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče dodaja še, da iz javno dostopnega izkaza poslovnega izida za leto 2015 izhaja, da tožena stranka v letu 2015 ni imela zaposlenih oziroma stroškov dela, iz pojasnil k izkazom tožene stranke pa, da bo tožena stranka izgubo pokrivala z bodočimi donosi. Tožena stranka zato ni izkazala niti, da je nelikvidna, niti da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožene stranke z dne 1. 4. 2016 za oprostitev (I. točka izreka), delno oprostitev (II. točka izreka), obročno plačilo (III. točka izreka) in odlog plačila (IV. točka izreka) sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je ob vložitvi pritožbe dne 1. 4. 2016 predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse za pritožbo v znesku 1.893,00 EUR, ker je nelikvidna, ker nima in ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse, takojšnjega plačila pa ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Predložila je tudi izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu.

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (12. člen ZST-1).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.

7. Ker tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo njeno poslovanje moteno, upoštevaje tudi podatke, ki izhajajo iz bilance stanja za leto 2015, da ima 5.383,00 EUR kratkoročnih sredstev, in upoštevaje, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima prilive na račun, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila (in odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za pritožbo zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče dodaja še, da iz javno dostopnega (vir: AJPES) izkaza poslovnega izida za leto 2015 izhaja, da tožena stranka v letu 2015 ni imela zaposlenih oziroma stroškov dela, iz pojasnil k izkazom tožene stranke (vir: AJPES) pa, da bo tožena stranka izgubo pokrivala z bodočimi donosi. Tožena stranka zato ni izkazala niti, da je nelikvidna, niti da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo.

8. V pritožbi tožena stranka sicer navaja, da se kratkoročna sredstva v njeni bilanci stanja prenašajo že od leta 2011, da je vanje zajeta tudi terjatev najemnin, katere plačilo tožena stranka vtožuje z nasprotno tožbo, in da se med njimi prikazuje dolgoročne terjatve, ki so že zapadle, pa še niso poravnane, ter dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja. Vendar tega tožena stranka ni navedla že v predlogu za taksno oprostitev, v pritožbi pa ni navedla, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti, zato gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. V zvezi z zaključkom o hitri unovčljivosti kratkoročnih sredstev tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog protispisnosti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisnost je podana le, če bi sodišče (v zvezi z odločilnim dejstvom) vsebini listine, zapisnika ali prepisu zvočnega posnetka pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka v pritožbi ne pojasni s čim naj bi to storilo.

10. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka ni izkazala, da ne more zagotoviti takojšnjega plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 1.893,00 EUR. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).