Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
1. 12. 2015
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe MONT TIM SMOLE, d. o. o., Trebnje, na seji 1. decembra 2015
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 221.v člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) se zavrže.
Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeno zakonsko določbo. Zatrjuje njeno neskladje s 33., 67. in 74. členom Ustave. Navaja, da vlaga zgolj pobudo, ker naj bi iz obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. Up-597/15 z dne 2. 9. 2015, s katerim je bilo odločeno o njeni ustavni pritožbi, izhajalo, da hkratna vložitev ustavne pritožbe in pobude ni mogoča, ker naj Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) tega ne bi omogočal. Predlaga, naj Ustavno sodišče prednostno odloči o njeni pobudi in začasno zadrži izvrševanje sporne zakonske določbe.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
Izpodbijana ureditev ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega pravnega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica je v obravnavani zadevi vložila le pobudo, ne pa tudi ustavne pritožbe. Pobudnica je sicer na podlagi izpodbijane določbe vložila predlog za ponovno prisilno poravnavo, vendar v postopkih pred nižjima sodiščema ni bila uspešna. Zato je zoper sklepa sodišč vložila ustavno pritožbo, ki je bila s sklepom Ustavnega sodišča št. Up-597/15 zavržena. Hkrati z ustavno pritožbo je sicer vložila tudi podrejeno pobudo, ki pa je Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker ZUstS take pobude ne omogoča, kar je v navedenem sklepu tudi pojasnilo. Pobudnica torej zmotno meni, da iz te obrazložitve izhaja stališče Ustavnega sodišča, da pobude ni mogoče vlagati hkrati z ustavno pritožbo in da je treba zato pobudo samostojno vlagati.[1] Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja ravno nasprotno. Ker je torej pobudnica v obravnavani zadevi vložila zgolj pobudo, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe, saj morebitna ugoditev pobudi njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrglo.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik
[1]Pobudnica je prezrla, da Ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa št. Up-597/15 ni pojasnjevalo nemožnost vlaganja pobude, ki je vložena hkrati z ustavo pritožbo, pač pa nemožnost obravnavanja pobude, ko je presoja izpodbijane določbe predlagana podrejeno.