Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi je do prekinitve zaradi izbrisa tožene stranke sicer prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa položaj na strani tožene stranke zahteva ukrepanje po 81. členu ZPP, pri čemer je treba še ugotoviti, ali je pomanjkljivost sploh odpravljiva.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se šteje napoved pritožbe tožeče stranke zoper sodbo IX Pg 880/2017 z dne 12. 9. 2018, vložena dne 11. 10. 2018, za umaknjeno, saj tožeča stranka zanjo ni plačala sodne takse.
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Višje sodišče iz Rednega izpisa iz sodnega registra z dne 20. 3. 2019 (C5) ugotavlja, da je 19. 12. 2018 prišlo do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v 3. točki prvega odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. V konkretnem primeru je prekinitveni razlog nastal po izdaji sodbe in po napovedi pritožbe, hkrati pa pred zavrženjem predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (18. 1. 2019), katerega posledica je izpodbijani sklep.
5. Navedeni razlog za prekinitev postopka nastane po samem zakonu, ex lege, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o prekinitvi postopka. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, razen izdati odločbo o glavni stvari, če je do prekinitve prišlo po koncu glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP). V obravnavani zadevi je do prekinitve zaradi izbrisa tožene stranke sicer prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa položaj na strani tožene stranke zahteva ukrepanje po 81. členu ZPP, pri čemer je treba še ugotoviti, ali je pomanjkljivost sploh odpravljiva, torej ali ima tožena stranka pravnega naslednika, s katerim se bo lahko postopek nadaljeval. Šele po odpravi te pomanjkljivosti (če bo to mogoče) in morebitnem nadaljevanju postopka pa se bodo lahko opravila nadaljnja pravdna dejanja (četrti odstavek 81. člena ZPP). Pri tem pa bo treba upoštevati tudi dejstvo, da se je po izbrisu tožene stranke iz sodnega registra nad tožečo stranko začel stečajni postopek (205. in 208. člen ZPP).
6. Glede na navedeno je višje sodišče zaradi navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka in 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Kršitev je namreč take narave, da je višje sodišče ne more samo odpraviti.
7. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki je vsebovan v pritožbi, je pristojno odločati sodišče prve stopnje, zato višje sodišče o njem ni odločalo.