Jedro

Smiselna uporaba ZST-1 kot jo zahteva pritožnica pri obračunavanju njenih stroškov ni možna, saj slednje področje urejata specialna predpisa in sicer Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018) ter Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 61/1997). Tako prvi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku. Tak predpis pa je Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Sodna tolmačka S. G. je dolžna plačati sodno takso za pritožbo zoper sklep o stroških postopka v znesku 50,00 EUR.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica, dodeljena na delo pri Okrožnem sodišču v Celju, na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018 – v nadaljevanju Pravilnik) odločila, da se sodni tolmački po zahtevku z dne 21. 4. 2020 prizna plačilo za opravljeno delo v višini 254,34 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne; po zahtevku z dne 5. 6. 2020 se ji prizna plačilo za opravljeno delo s stroški v višini 68,52 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne; zahtevek z dne 8. 7. 2020 pa se ji v znesku 51,00 EUR prizna v celoti. Delno sta bila torej zavrnjena zahtevka tolmačke z dne 21. 4. in 5. 6. 2020 glede priglašenih stroškov tiskanja oziroma kopiranja 23 strani po 0,20 EUR na stran, v skupnem znesku 4,60 EUR. Od slednjega zneska ji je prvo sodišče priznalo le stroške porabljenega materiala v skupnem znesku 0,19 EUR. Predmet pritožbenega odločanja je torej znesek 4,41 EUR.

2. Zoper sklep se je sodna tolmačka pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter ji prizna stroške po vloženem stroškovniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica se zmotno sklicuje na smiselno uporabo tar. št. 10103 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), po kateri se plača 0,20 EUR sodne takse, za preslikavo listine iz sodnega spisa ali iz zbirke listin z uporabo tehničnih sredstev – za vsako stran izvirnika. Po prvem odstavku 1. člena ZST-1 se po določbah tega zakona in taksne tarife kot njenega sestavnega dela, plačujejo takse pred sodišči v Republiki Sloveniji. Torej je taksna tarifa namenjena vrednotenju dela sodišč, ne pa odmeri stroškov sodnih tolmačev. Tudi smiselna uporaba ZST-1 kot jo zahteva pritožnica pri obračunavanju njenih stroškov ni možna, saj slednje področje urejata specialna predpisa in sicer Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018) ter Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 61/1997). Tako prvi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku. Tak predpis pa je Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Pravilnik torej govori o dejanskih izdatkih tolmača v zvezi z opravljenim delom, kar je sodišče prve stopnje pod točkama 4 in 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno upoštevalo ter na tej podlagi ustrezno argumentiralo razloge za delno zavrnitev stroškovnikov sodne tolmačke z dne 21. 4. 2020 in 5. 6. 2020. Pritožnica se sicer v pritožbi sklicuje na ceno fotokopiranja za posamezno stran v bližnji ji fotokopirnici, a če bi dejansko v predmetnem primeru imela tovrstne stroške, bi jih ob vložitvi stroškovnika morala dokumentirati. Le na tak način bi lahko sodišče prve stopnje preizkusilo, ali gre za dejanske izdatke povezane z opravljenim delom v smislu citirane določbe tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku. Pritožnica se tudi sklicuje na ustaljeno sodno prakso, vendar v tej zvezi sodišče druge stopnje poudarja, da sodna praksa, ki ne izhaja iz zgoraj citiranih določb obeh Pravilnikov, ne more biti upoštevna pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijanega sklepa.

5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo sodne tolmačke zavrnilo kot neutemeljeno.

6. Sodna tolmačka s pritožbo ni uspela in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 92. člena ZKP, plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR za zavrnitev pritožbe zoper odločbo o stroških postopka po tarifni št. 7404 ZST-1 kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.