Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1, prav tako pa roka ne določa ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni povrne stroške postopka v višini 56,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa (odločitev o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka napačno odločalo na podlagi 1. odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožnik je tožbo umaknil mesec in pol kasneje in tik pred razpisanim narokom. Po stališču tožene stranke je primeren rok za umik tožbe 8 dni po izpolnitvi zahtevka (glede na rok iz 29. člena ZDSS-1) oziroma maksimalno 15 dni, saj je tudi za soglasje k umiku določen rok 15 dni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik dne 19. 4. 2018 umaknil tožbo, vloženo dne 3. 8. 2016 zaradi neplačanega dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek in tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 56,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni napačno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora, tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), prav tako pa roka ne določa ZPP. Med seznanitvijo z izpolnitvijo in umikom tožbe je potekel mesec in pol, v tem času pa ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke in je odločitev sodišče prve stopnje materialno pravno pravilna.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP in 154. členu istega zakona. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.