Jedro

Pri tožbi zaradi molka pritožbenega organa mora tožnik izkazati kot procesno predpostavko, da je toženo stranko pozval, da v sedmih dneh odloči o pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, zavrgel tožbo tožnice zaradi molka upravnega organa prve stopnje v postopku denacionalizacije, ker tožnica ni izkazala, da bi toženo stranko pozvala za izdajo odločbe o pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh. Zato je tožba prezgodaj vložena.

Tožnica v pritožbi zatrjuje, da je izpolnila vse predpostavke za vložitev tožbe. Vložila je tudi zahtevo, na katero opozarja sodišče prve stopnje. Trdi, da je to razvidno iz prilog njene pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica je 19.7.2006 pri sodišču prve stopnje sprožila upravni spor po 26. členu ZUS. Ta v 4. odstavku določa, da ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, če organ prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku; če pa organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme sprožiti upravni spor (2. in 4. odstavek 26. člena ZUS).

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožnica v svoji tožbi ni navedla, da bi podala po vložitvi pritožbe zaradi molka organa prve stopnje, pri toženi stranki novo zahtevo, da o njeni pritožbi odloči v nadaljnjih sedmih dneh, kar je procesna predpostavka za sprožitev upravnega spora (2. odstavek 26. člena ZUS). Pravilno je zato sodišče tožnico dne 16.8.2006 pozvalo, da svojo tožbo dopolni tako, da predloži dokaz o tem, da je v skladu z navedeno določbo pozvala toženo stranko, naj v sedmih dneh odloči o njeni pritožbi zaradi molka upravnega organa sicer bo tožbo zavrglo. Tožnica je dne 25.8.2006 podala odgovor na poziv sodišča, toda v odgovoru niti ni zatrjevala, da bi toženo stranko pozvala v skladu z navedeno zakonsko določbo, niti ni priložila dokazov o tem, da bi takšen poziv toženi stranki poslala.

Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala navedene procesne predpostavke. Njena tožba je bila ob navedenem dejanskem stanju vložena prezgodaj (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS). Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, sklicujoč se na navedeno zakonsko določbo.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je pozvalo tožečo stranko, da predloži še dokaz o dejanju, ki mora biti opravljeno, preden se vloži tožba zaradi molka. Tožeča stranka v odgovoru tega dokaza ni izkazala. Zato tožeča stranka ne more šele v pritožbi dokazovati obstoj navedene procesne predpostavke in to tudi ne more biti predmet pritožbene presoje. Tožnica v pritožbi ne obrazloži, zakaj navedenega dokaza ni pravočasno predložila (1. odstavek 71. člena ZUS). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določb 73. in 68. člena pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.