Jedro

Z delegacijo pristojnosti se posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Zato je ta utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi odločanje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je eden izmed udeležencev postopka zdravnik, ki opravlja zasebno prakso na območju nekega sodišča.

Izrek

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Predlagateljica je dne 25.7.1997 vložila pri Okrajnem sodišču ... predlog za delitev premoženja, ki sta ga udeleženca postopka pridobila tekom trajanja njune zakonske zveze.

Nasprotni udeleženec je z vlogo z dne 21.10.1997 predlagal, naj se za obravnavanje zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlagateljica je zdravnica, ki ima v sodnem okolišu Okrajnega sodišča ... zasebno prakso. Dnevno ima veliko kontaktov s številnimi prebivalci in zato po vsej verjetnosti tudi z delavci sodišča. V predložitvenem dopisu z dne 12.5.1998 je Okrajno sodišče ...

navedlo, da je točna trditev, da ima predlagateljica zasebno zdravniško prakso, in dodalo, da je predlagateljica tudi osebna zdravnica nekaterih delavcev sodišča. Predlog ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku določa v 68. členu, da lahko najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog očitno meri na drugi sklop razlogov za delegacijo, saj ne navaja nobene okoliščine, ki bi govorila v prid temu, da bi postopek laže potekal pred drugim sodiščem. V drugo skupino razlogov za smotrno delegacijo, za katero sicer zakonska formulacija omogoča prožna merila za opredelitev smotrnosti, pa ni mogoče uvrstiti razlogov, ki so navedeni v predlogu. Okoliščine, ki naj bi po mnenju nasprotnega udeleženca lahko predstavljale motnje v postopku (opravljanje zasebne zdravniške prakse na območju sodišča in status osebnega zdravnika nekaterih delavcev sodišča), so takšne, da jih je mogoče odpraviti z drugimi instituti pravdnega in sploh sodnega postopka (npr. z izločitvijo). Z delegacijo pristojnosti pa se posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Zato je ta utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi odločanje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je eden izmed udeležencev postopka zdravnik, ki opravlja zasebno prakso na območju nekega sodišča. Po povedanem torej v predlogu navedenih razlogov ni mogoče umestiti v pravni standard "drugih tehtnih razlogov". Zato vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo.