Jedro

Dedni dogovor na zapuščinski obravnavi so sklenili vsi dediči in sklenitev potrdili s podpisom zapisnika. Zato predstavlja veljavno zavezo, ki je z rednim pravnim sredstvom v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbiti. To je mogoče storiti le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep o dedovanju z 9. 11. 2021 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep s 17. 2. 2022 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v postopku denacionalizacije v deležu 10937/187279, in zakonite dediče tega premoženja: zapustnikovo hči A. A., zapustnikovega sina B. B. ter zapustnikova vnuka C. C. in D. D. Ti so sklenili dedni dogovor, da zapustnikov solastni delež na nepremičninah podedujejo v razmerju: A. A. in B. B., vsak do 1/3, ter C. C. in D. D., vsak do 1/6. 2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dedinja A. A., ki navaja, da dednega dogovora ne priznava, saj bi morala prejeti polovico premoženja. Predlaga, da sodišče ponovno odpre obravnavo in odloči brez upoštevanja dednega dogovora. Sklep ne vsebuje podatkov o tem, da so bili dediči poučeni o situaciji, učinkih in posledicah njegove sklenitve.

3. S sklepom s 17. 2. 2022 je sodišče preklicalo svoj sklep z 20. 12. 2021, s katerim je kot prepozen zavrglo ugovor dedinje A. A. zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z 10. 11. 2021. 4. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja A. A. in navaja, da sodišče ne sme samo odpravljati napak v sklepih, temveč mora o zadevi odločati pritožbeno sodišče. Odmere sodne takse ni mogoče preizkusiti in ima pravico do vsebinske odločitve.

5. Pritožba zoper sklep o dedovanju ni utemeljena, pritožba zoper sklep s 17. 2. 2022 je prepozna.

_O pritožbi zoper sklep o dedovanju:_

6. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo1. Ta je po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), ki predstavlja pogodbo obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane s trenutkom, ko podajo svojo voljo na zapisnik na sodišču ali na zapuščinski obravnavi in ko ga na sodišču podpišejo2. V takem primeru je dedni dogovor sestavni del sklepa o dedovanju.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dedni dogovor na zapuščinski obravnavi sklenili vsi dediči in sklenitev potrdili s podpisom zapisnika. Zato predstavlja veljavno zavezo, ki je z rednim pravnim sredstvom v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbiti. To je mogoče storiti le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.

8. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

_O pritožbi zoper sklep s 17. 2. 2022:_

9. Iz podatkov spisa (povratnica pripeta k redni številki 5 TO) izhaja, da je pritožnica sklep sodišča s 17. 2. 2022 prejela 9. 3. 2022. Zadnji dan pritožbenega roka se je iztekel na delovnik 24. 3. 2022. Pritožba, poslana s priporočeno pošiljko 28. 3. 2022, je bila vložena prepozno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ob tem še dodaja, da pritožnica za to pritožbo tudi nima pravnega interesa, saj je izpodbijani sklep zanjo ugoden.

1 VS RS II Ips 215/2013. 2 Sodba VS RS II Ips 564/96.