Jedro

Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ, Ur. l. št. 18/91 s spremembami), ki je veljal v času vložitve tožbe v tej zadevi, je dajal upravniku v omejenem obsegu položaj zakonitega zastopnika v skladu z določbami pogodbe o upravljanju (29. člen SZ).

Določal namreč je, da upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu.

Ker so lastniki stanovanj v danem primeru upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih in upravnih zadevah, za izterjavo neplačanih obveznosti, med drugim za vložitev predloga za izvršbo (točki 4a in b prilog k pogodbi o upravljanju stanovanjske hiše xy,Ljubljana), je v skladu z zgoraj navedenimi določbami njihov zakoniti zastopnik (kot je to po sedanji ureditvi tudi v skladu z določbami 50. člena Stanovanjskega zakona ter 118. člena Stvarnopravnega zakonika). Zato v danem primeru zanj niso uporabljive določbe ZPP o pooblaščencih, temveč določbe o zakonitih zastopnikih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve topnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo.

Tožeče stranke so proti sklepu pravočasno vložile pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek .

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče izdalo izpodbijani sklep z utemeljitvijo, da družba Y d.o.o. kot pravna oseba ne more biti pooblaščenec tožečih strank, ker je pooblaščenec lahko le fizična oseba ali odvetniška družba. Vendar pa je določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; 87. člen) o pooblaščencih zmotno uporabilo. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ, Ur. l. št. 18/91 s spremembami), ki je veljal v času vložitve tožbe v tej zadevi, je dajal upravniku v omejenem obsegu položaj zakonitega zastopnika v skladu z določbami pogodbe o upravljanju (29. člen SZ). Določal namreč je, da upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu. Ker so lastniki stanovanj v danem primeru upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih in upravnih zadevah, za izterjavo neplačanih obveznosti, med drugim za vložitev predloga za izvršbo (točki 4a in b prilog k pogodbi o upravljanju stanovanjske hiše xy, Ljubljana), je v skladu z zgoraj navedenimi določbami njihov zakoniti zastopnik (kot je to po sedanji ureditvi tudi v skladu z določbami 50. člena Stanovanjskega zakona ter 118. člena Stvarnopravnega zakonika). Zato v danem primeru zanj niso uporabljive določbe ZPP o pooblaščencih, temveč določbe o zakonitih zastopnikih.

Ker je torej prvostopno sodišče zmotno uporabilo določbe ZPP o pooblaščencih, namesto določb o zakonitih zastopnikih, je tudi zmotno odločilo, ko je zgoraj navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in

3. točki izreka in tožbo zavrglo.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postpek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).