Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-253/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

7. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. iz Ž. pri Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-35/04 z dne 11. 11. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Ljubljana št. P-03589/03 z dne 27. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko odločbo je bila pritožnica spoznana za odgovorno storitve cestnoprometnega prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta ji bili denarna kazen in sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 14., 21., 22., 27., 34. in 35. člena Ustave, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo prava. Navaja, da je uradna oseba ravnala protipravno, ker je zoper pritožnico poleg preizkusa z alkotestom odredila še strokovni pregled za ugotovitev vsebnosti iste psihoaktivne snovi. Po pritožničinem mnenju zakon ne določa kumulativne uporabe metod. Pritožnici naj ne bi bilo predočeno, vsebnost katerih psihoaktivnih snovi so preizkušali policisti, oziroma ji niso pojasnili, katerega protipravnega dejanja je obdolžena. Pritožnica naj bi ravnala v opravičljivi pravni zmoti. Nesprejemljivo naj bi bilo stališče Senata, da bi se morala pritožnica seznaniti z dolžnostmi, ki izhajajo iz ZVCP. Odločba o prekršku naj bi se nanašala na dokaz, pridobljen s kršitvijo človekovih pravic. Senat naj ne bi upošteval okoliščin, ki izključujejo obstoj subjektivnih znakov prekrška.

B.

3.Z navedbami, s katerimi pritožnica izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, ki po vsebini pomenijo ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Tega tudi ne utemelji z navedbo, da sodišči nista upoštevali pritožničinega zatrjevanja pravne zmote. Senat za prekrške je prepričljivo pojasnil, da glede na določbo 13. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – ZP) neznanje predpisa, ki določa prekršek, ne izključuje odgovornosti storilca. Senat je tudi presodil, da niso podane okoliščine, ki bi dopuščale zaključek, da je pritožnica očitano dejanje storila, ker iz opravičljivih, neizogibnih razlogov ni vedela, da je kaznivo. Po mnenju Senata bi pritožnica kot voznica v cestnem prometu morala poznati veljavne cestnoprometne predpise ter bi se torej vsaj morala in mogla zavedati prepovedanosti svojega dejanja, tj. svojih dolžnosti kot udeleženke v cestnem prometu. S svojimi dolžnostmi bi se po mnenju Senata morala seznaniti sama ob sprejetju ZVCP, saj policist tega ni dolžan. Stališče senata je oprto na določbe zakona in obrazloženo, prav tako mu ni mogoče očitati arbitrarnosti, kot to smiselno zatrjuje pritožnica.

4.Vsebinska obravnava drugih očitkov kršitev ni bila mogoča. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi št. Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Kršitve, ki jih v ustavni pritožbi očita pritožnica, niso bile uveljavljene v pritožbi. To pomeni, da ni podana procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev za obravnavanje teh očitkov v postopku z ustavno pritožbo.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia