Jedro

V konkretnem primeru je izvedenski organ v dopolnilnem mnenju po nepotrebnem v celoti še enkrat posredoval osnovno izvedensko mnenje, v katerem je povzeta celotna dokumentacija in ugotovitve v predsodnem postopku. Na pripombe tožnika, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaprosilo izvedenski organ za dopolnilno mnenje, pa je zgolj odgovoril pavšalno, brez konkretnih ugotovitev ali podatkov. Takšno dopolnilno mnenje ni mogoče tretirati kot zahtevno dopolnilno mnenje, niti za takšno mnenje ni bilo potrebno dodatno preučevanje dokumentacije. Zato je primerna in ustrezna nagrada v višini, kot je določena za manj zahtevno izvedensko mnenje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo prisojeni znesek nagrade.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 5. 2016 spremeni tako, da se znesek 395,60 EUR zniža na znesek 202,40 EUR in znesek 87,03 EUR na znesek 44,50 EUR (I. točka izreka) in znesek 482,63 EUR na znesek 246,90 EUR (I. in II. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za dopolnilno izvedensko mnenje, ki ga je sodišče prejelo 6. 5. 2016 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v višini 395,60 EUR in 22 % DDV v višini 87,03 EUR, kar skupaj znaša 482,63 EUR (I. točka izreka). Hkrati je odredilo, da se priznani znesek 482,63 EUR nakaže na račun izvedenskega organa, ki je zavezanec za plačilo DDV (II. točka izreka) in da je nagrado ter nadomestilo za stroške, določene pod točko I izreka tega sklepa dolžna izvedenskemu organu plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca (III. točka izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo nagrado za izdelavo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini dvakrat po 138,00 EUR. Kot izhaja iz dopolnitve mnenja, gre pri dopolnitvi mnenja v pretežni meri za povzemanje osnovnega izvedenskega mnenja, dopolnitev pa se nanaša samo na del 9. strani izvedenskega mnenja. Iz vsebine dopolnitve mnenja ne izhaja, da bi za samo dopolnilno mnenje bila potrebna kakšna dodatna poglobljena preučitev zadeve, dodatna študija kakšne dokumentacije, prav tako pa je dopolnitev mnenja po obsegu kratka, iz česar po mnenju toženca izhaja, da same dopolnitve ni mogoče oceniti s standardom zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja. Zato nagrada v višini 138,00 EUR za vsakega izmed članov izvedenskega organa za dopolnilno mnenje ni ustrezna glede na 51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sklep v I. in II. točki izreka tako, da zmanjša zneske nagrade in stroškov ter DDV.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V konkretnem primeru je izvedenski organ v dopolnilnem mnenju po nepotrebnem v celoti še enkrat posredoval osnovno izvedensko mnenje (od list. št. 67 do 74), v katerem je povzeta celotna dokumentacija in ugotovitve v predsodnem postopku. Na pripombe tožnika, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaprosilo izvedenski organ za dopolnilno mnenje, pa je zgolj v delu 9. strani v strnjeni obliki odgovoril pavšalno, brez konkretnih ugotovitev ali podatkov.

5. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da takšno dopolnilno mnenje ni mogoče tretirati kot zahtevno dopolnilno mnenje, niti za takšno mnenje ni bilo potrebno dodatno preučevanje dokumentacije. Zato je primerna in ustrezna nagrada v višini 92,00 EUR, ki je v 51. členu Pravilnika določena za manj zahtevno izvedensko mnenje.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izvedenskemu organu priznalo nagrado dvakrat po 92,00 EUR, to je skupaj 184,00 EUR in od tega zneska v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika 5 % materialnih stroškov, to je dvakrat po 9,20 EUR, kar znaša 18,40 EUR ter od skupnega zneska 202,40 EUR 22 % DDV v višini 44,50 EUR in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz sklepa.