Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 588/2009

ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.588.2009 Oddelek za socialne spore

republiška štipendija ugovor zastaranja
Višje delovno in socialno sodišče
4. februar 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in ga je mogoče podati do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa le, če so izkazani opravičljivi razlogi, ki bi opravičevali, da je ta ugovor podan šele v okviru pritožbenega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 910,78 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27. 1. 2009 dalje do plačila v 15 dneh v izogib izvršbi ter, da je v istem roku dolžan povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 27,90 EUR.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne ter naloži tožeči stranki, da tožencu povrne nastale stroške oz. odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Meni, da je v tej zadevi sklicevanje na Obligacijski zakon neutemeljeno. Štipendija je bila odobrena z odločbo tožeče stranke 2. 11. 1998 in obravnavana po upravnem postopku. V zadevi torej ni bila sklenjena pogodba o štipendiranju, za katero bi se pravdni stranki v tej zadevi medsebojno obvezali glede pogojev in medsebojnih obveznosti. Sodba je izdana na podlagi poravnave z dne 5. 5. 2003. V času od sklenjene poravnave do izdaje sodbe z dne 26. 8. 2009 tožeča stranka napram tožencu ni uveljavila nobenega pravno veljavnega postopka za vračilo štipendije, v razumnem roku. Izdaja izpodbijane sodbe po preteku 6 let po sklenitvi poravnave je tudi z vidika zastaralnih rokov nesprejemljiva, saj se s pretekom 5 letnega obdobja šteje, da je tudi predmetna zadeva absolutno zastarala. Tožencu kot mladi osebni ni uspelo zaključiti študija iz razlogov na katere ni mogel vplivati.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo toženca, v katerem meni, da pritožba ni utemeljena, saj je tožbeni zahtevek temeljil na izvensodni poravnavi, s katero sta se pravdni stranki dogovorili za obročno odplačilo dolga. Pri tem velja splošni petletni zastaralni rok v skladu z 2. odstavkom 347. člena Obligacijskega zakonika, ki je po določilu 336. člena Obligacijskega zakonika pričel teči z zapadlostjo zadnjega obroka, to je 26. 10. 2004 in je bila tako tožba vložena pred potekom zastaralnega roka. Ugovor zastaranja toženec ni uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje in gre za navajanje novih dejstev, za kar bi moral izkazati, da jih ni mogel navesti pred sodiščem prve stopnje brez svoje krivde, kot je to določeno v določilu 337. člena Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena poravnava dne 5. 5. 2003, ki med strankama tako glede veljavnosti kot vsebine, ni sporna. Poravnava je bila sklenjena v posledici tega, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz štipendijske pogodbe in se je s poravnavo zavezal vrniti dolgovani znesek v višini 910,78 EUR (prej 217.268,00 SIT) v 18 mesečnih obrokih s tem, da je prvi obrok v višini 48,54 EUR (prej 11.633,00 SIT) zapadel v plačilo do 23. 5. 2003, ostali obroki po 50,72 EUR (prej 12.155,00 SIT) pa do vsakega 25. dne v naslednjih mesecih, zadnji obrok je zapadel v plačilo 25. 10. 2004. Toženec po sklenjeni poravnavi, ki je ni izpodbijal in jo je podpisal, ni poravnal ničesar, do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni opravil prvega letnika ... fakultete za katero mu je bila dodeljena štipendija.

Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami) v členih od 1050. do 1059. določa institut poravnave, ki je podlaga v predmetni zadevi glede uporabe materialnega prava. Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Podlaga poravnave je v odpravi spora oz. negotovosti. S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. V okviru navedenega torej ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je potrebno v predmetni zadevi uporabljati upravni postopek, niti tega, da ni bila sklenjena med pravdnima strankama pogodba o štipendiranju ali, da je toženec skušal realizirati študij, vendar v danih okoliščinah iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, ni uspel. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenemu ugovoru zastaranja. Ugovor je podan prepozno. Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in materialno pravne navedbe lahko podajo stranke do konca glavne obravnave. V skladu 337. členom ZPP sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da bi navedbe materialno pravne narave (ugovor zastaranja) tožnik moral podati do konca zadnje glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V danem primeru ni izkazal opravičljivih razlogov, ki bi ga opravičevale, da je takšne navedbe poda šele v okviru pritožbenega postopka.

Na podlagi navedenega je sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia