Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 36/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PSP.36.2012 Oddelek za socialne spore

starostna pokojnina pokojninska doba družbeništvo pogoj plačila prispevkov matična evidenca dokazovanje informativni izračun
Višje delovno in socialno sodišče
16. februar 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 8. 6. 2010 in št. ... z dne 13. 1. 2010 ter da se tožnici prizna pravica do starostne pokojnine od 31. 12. 2009 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče v celoti sledilo navedbam tožene stranke. Pri tem ni obravnavalo nobenega dokaza, ki ga je predlagala tožnica in posledično ni razčistilo bistvenih dejstev, na katere je opozarjala v postopku. Sodišče tožnici nalaga, da dokaže, da je plačevala prispevke za obdobje zavarovanja od 2. 4. 1993 do 2. 11. 1996. Pri tem se sklicuje na 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Sporno obdobje pa se nanaša na čas od 2. 4. 1993 do 2. 11. 1996, torej gre za obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1. Tudi sklicevanje na sodbo opr. št. VIII Ips 453/2006 z dne 9. 4. 2008 je zmotno, saj iz navedene sodbe izhaja, da se pokojninska doba ne prizna, ker prispevki niso bili plačani, ne pa zato, ker ni bilo dokazano, da bi bili prispevki plačani. Sodišče je tudi prezrlo določbo prvega odstavka 232. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92; Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami), kjer je določeno, da se pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev ali odmero pravic upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodišče pa v podatke matične evidence pri toženi stranki ni vpogledalo. Sodišče ni sledilo navedbam tožnice, da ni plačevala prispevkov od osnove kot poslovodna oseba d.o.o. in kasneje d.n.o., ker je bila pri pravni osebi T. d.o.o. poslovodna oseba in je prejemala plačo kot delavec. Bila je namreč edina zaposlena v družbi in so bili vsi prihodki družbe doseženi z delom oziroma njeno zaposlitvijo. Predpisi so do 31. 12. 2011 za poslovodno osebo dopuščali izbiro, da si prispevke plačuje od določene osnove, ali pa izplačuje plačo. V matični evidenci so podatki, ki dokazujejo, da je družba v kateri je bila tožnica poslovodna oseba, plačevala prispevke pri izplačilu plač. Te podatke je tožnica predložila tudi sodišču na obrazcu M-4. Sodišče pa od tožene stranke ni zahtevalo, da bi na vpogled predložila obrazce M-4, ki so ji bili dostavljeni in ki so bili tudi osnova za vodenje matične evidence. Sodišče od tožene stranke tudi ni zahtevalo predložitve dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da so bili prispevki plačani oziroma kakšen status je glede plače in prispevkov imela tožnica. Tožnica opozarja tudi na določbo 218. člena ZPIZ/92. Sodišče je sledilo navedbam tožene stranke da kopije obrazcev M-4/M-8, ki jih je dostavila in priložila k tožbi niso verodostojne in zato na podlagi njih ni mogoče priznati zavarovalne dobe. Tožnica pri tem omenja tudi dopis tožene stranke št. 0.496.263 z dne 22. 10. 2009, s katerim je bilo potrjeno, da je dosegla pogoje za upokojitev na podlagi 37 let pokojninske dobe. V to pokojninsko dobo je bilo vključeno tudi sporno obdobje. Tudi iz bilančnih podatkov družbe T. d.o.o. in d.n.o. bi sodišče lahko zaključilo, da je družba tožnici izplačevala plačo in plačevala prispevke. Bilance je tožnica pridobila v arhivskem gradivu takratne SDK. Če je bilo v teh bilančnih podatkih evidentirano izplačevanje plač je tudi nesporno, da so bili vsi prispevki plačani, sicer bi se vodila izterjava zoper družbo kot neplačnika prispevkov. Možna je tudi primerjava med zneskom izplačanih plač po bilancah družbe in zneski evidentirani v matični evidenci. Tudi ob prenehanju družbe sta družbenici morali podati izjavo, da družba nima neporavnanih obveznosti. Če bi obstajal dolg iz tega naslova bi morala tožnica osebno plačati prispevke. Tožnica sedaj ne more pridobiti nobenih listin, s katerimi bi dokazovala plačilo prispevkov, saj vsi organi zatrjujejo, da nimajo več arhiva. Če prispevki ne bi bili plačani tudi ne bi pridobila pravic iz naslova brezposelnosti in tudi ne bi mogla koristiti pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Strogi nadzor bivše SDK nikakor ne bi dopustil, da prispevki ob izplačilu plač ne bi bili izplačani. Tožnica arhiva iz let 1993 do 1996 kot tudi za celotno obdobje od 1989 do 2002, ko je bila zaposlena kot samostojni podjetnik oziroma lastnica družbe nima zaradi zalitja kleti ob močnem deževju. Nerazumljivo je tudi pojasnilo tožene stranke, da se pri predhodnem izračunu ni ugotavljalo, ali so bili prispevki za sporno obdobje plačani. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in ji prizna pravico do starostne pokojnine od 31. 12. 2009 dalje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 8. 6. 2010 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 13. 1. 2010, s katero je tožena stranka odločila, da se zavrne tožničina zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica dopolnila starost 58 let in 1 mesec ter ima 33 let, 8 mesecev in 1 dan pokojninske dobe in tako ne izpolnjuje pogojev po 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. V zadevi je sporno ugotavljanje pokojninske dobe za čas od 2. 4. 1993 do 2. 11. 1996. Iz odločbe tožene stranke izhaja, da navedeno obdobje tožnici ni mogoče všteti v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ker ne razpolaga z dokumentacijo oziroma za to obdobje ni mogoče pridobiti dokumentacije iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani, kot to zahteva 191. člen ZPIZ-1. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje izhaja pa tudi iz dokumentacije v spisu je bila tožnica v spornem obdobju družbenica in direktorica družbe T. d.o.o., kasneje d.n.o.. Zavarovana je bila po podlagi 40, torej kot direktorica in lastnica podjetja, kot to tudi izhaja iz prijave za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno varstvo (priloga B2 sodnega spisa) ter odjave za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno varstvo (B/3). To pa pomeni, da je bila tožnica dolžna sama zase plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

ZPIZ/92 je v tretjem odstavku 202. člena določal, da se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan. Tudi ZPIZ-1, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 2000 v prvem odstavku 191. člena določa, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.

ZPIZ-1 v prvem odstavku 203. člena določa, da se pokojninska doba, plača, plačilo prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninska in invalidskega zavarovanja. V drugem odstavku istega člena je določeno, kdo je dolžan posredovati podatke v matično evidenco. Skladno z navedeno določbo oziroma 218. členom ZPIZ/92 je bila podatke dolžna posredovati tožnica, ki je bila zavarovana kot direktorica in lastnica d.o.o. oziroma kasneje d.n.o.. Podrobnejše določbe vsebuje Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ; Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami) oziroma pred tem veljavni ZMEPIZ. Podatke se posredujejo na predpisanih obrazcih. Kot to izhaja iz obrazložitve obeh izpodbijanih odločb in pa tudi navedb tožene stranke, le ta ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajalo, da je tožnica kot zavezanka v spornem obdobju plačevala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če teh podatkov v matični evidenci ni potem tudi ni nobene osnove, da bi sodišče vpogledalo v matično evidenco, kot to v pritožbi navaja tožnica.

V sporni zadevi je tožnica v postopku za priznanje pravice do pokojnine uveljavljala, da se ji določeno obdobje šteje v pokojninsko dobo. Manjkajoče podatke je možno dokazovati s predložitvijo ustreznih dokazov. Iz izpovedbe tožnice zaslišane kot stranke v postopku izhaja, da naj bi obračunavala prispevke in sicer, da naj bi se prispevki plačevali od plače, torej da je bila v d.o.o. oziroma kasneje v d.n.o. zaposlena kot delavka, čeprav je bila zavarovana kot lastnica in direktorica tega podjetja. Vendar pa tožnica dokazov, da so bili dejansko plačani prispevki ni predložila. Predložila je zgolj bilanco uspeha družbe T. d.o.o., ki jih je pridobila iz arhiva. V teh bilancah so sicer res podatki, med drugim tudi o plačah, vendar tudi po stališču pritožbenega sodišča zgolj na podlagi navedenih bilanc, nikakor ni mogoče zaključiti, ali so bile plače tudi dejansko izplačane niti ali so bili prispevki za te plače poravnani. Prav tako tudi fotokopije obrazcev M-4, M-8, ki jih je šele tekom sodnega postopka predložila tožnica, še ne izkazujejo, da so bili prispevki plačani. Na obrazcih namreč ni nobenega potrdila, da so bili posredovani toženi stranki za potrebe matične evidence, razen tega pa je tožnica tudi neprepričljivo izpovedala, kako ji je uspelo pridobiti omenjene obrazce. Iz izpovedbe na glavni obravnavi namreč izhaja, da naj bi obrazce dobila v arhivu kolegice, s katero sta kasneje skupaj bili družbenici v d.n.o., saj sama ne razpolaga z nobeno dokumentacijo, ker je bila ta poplavljena. V nadaljevanju pa je izpovedala, da je bila družbenica bolj slamnata družbenica in da je posodila le ime, tako da se je lahko statusno preoblikovala in da družbenica ne razpolaga z arhivom. Torej kljub izpovedbi, da njena družbenica ne razpolaga z arhivom pa naj bi tožnica ravno v njenem arhivu našla oziroma pridobila M-4 obrazce.

Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka očitno ne razpolaga s podatki o plačilu prispevkov za tožnico, medtem ko tožnici ni uspelo dokazati, da so bili prispevki za sporno obdobje plačani. Plačilo prispevkov pa je pogoj za priznanje pokojninske oziroma zavarovalne dobe skladno z že citiranim 202. členom ZPIZ/92 oziroma 191. členom ZPIZ-1. Glede pritožbenih navedb, da če prispevki ne bi bili plačani, bi pristojni organi v spornem obdobju izvedli potrebne ukrepe (izterjava), pa pritožbeno sodišče poudarja, da če izterjave ni bilo, še ne pomeni, da so bili prispevki plačani, kakor tudi ne navajanje tožnice, da če ne bi imela prispevkov plačanih, tudi ne bi mogla koristiti pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

V zvezi z informativnim izračunom, pa je že sodišče, pred njim pa tudi že tožena stranka pojasnila, da informativni izračun ne pomeni, da je neko dejstvo med strankama nesporno oziroma, da se tožnici sporno obdobje šteje v pokojninsko dobo. Že v samem obrazcu za pridobitev predhodne pisne informacije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine so zavarovanci opozorjeni, da je dopis zgolj informativne narave.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia