Jedro

Pri vračunanju darila (kolaciji) je praviloma treba ugotoviti vrednost darila v času, ko je bilo dano; vračunanje darila zgolj z upoštevanjem velikosti solastniških deležev praviloma ni ustrezna metoda, saj se lahko vrednost podarjene stvari s časom občutno spremeni.

Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.

Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, kaj spada v zapuščino po pok. M. M. (4/9 nepremičnine, parc. št. 228/14, k. o. X, in manjši znesek denarja; I. točka izreka); za zakonita dediča razglasilo zapustničina otroka A. M., ki deduje 5/36 nepremičnine in polovico denarja, ter B. B., ki deduje 11/36 nepremičnine in drugo polovico denarja (II. točka izreka) ter ugotovilo, da sta se dediča priglasila k dedovanju in sprejela vsak svoj dedni delež (III. točka izreka).

2. Podedovane deleže nepremičnine je določilo tako, da je na ugovor dedinje B. B. sodediču A. M. v njegov dedni delež vštelo darilo 1/6 nepremičnine, ki ga je dobil od zapustnice.

3. Zoper sklep se pritožuje dedič A. M. in med drugim navaja, da je sodišče pri vštevanju darila napačno uporabilo materialno pravo, saj ni ugotavljalo vrednosti podarjenega deleža nepremičnine v času daritve. Po prejemu darila (deleža na stanovanjski hiši) je hišo dvignil za eno nadstropje, razširil in izboljšal, zaradi česar je sedanja vrednost 1/6 te nepremičnine bistveno večja kot v času daritve.

4. Sodišče prve stopnje je razpisalo narok zaradi morebitne remonstrativne1 razveljavitve sklepa po drugem odstavku 36. člena Zakona o nepravdnem postopku,2 vendar sodedinja ni soglašala z razveljavitvijo.

5. Dedinja B. B. je vložila odgovor na pritožbo, v katerem med drugim navaja, da pritožba vsebuje nedovoljene pritožbene novote. Sodišče prve stopnje je odločilo prav, saj na naroku sodedič sploh ni oporekal predlaganemu načinu vračunanja darila, torej med dedičema ni bilo spora o dejstvih v zvezi z vračunanjem darila, niti glede načina vračunanja.

6. Na odgovor na pritožbo je sodedič A. M. vložil še repliko, ki pa je pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj tako pravno sredstvo ni predvideno.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo podlago za vračunanje darila v dedni delež (48. člen Zakona o dedovanju3). V 52. členu ZD je nadalje določeno, da se pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Torej je pri vračunanju darila (kolaciji) po 46. do 58. členu ZD praviloma treba ugotoviti vrednost darila v času, ko je bilo dano; vračunanje darila zgolj z upoštevanjem velikosti solastniških deležev, kot je v tem primeru naredilo sodišče prve stopnje, praviloma ni ustrezna metoda, saj se lahko vrednost podarjene stvari s časom občutno spremeni.

9. Res je, da pritožnik na dveh narokih na prvi stopnji ni podal nobenih navedb o tem, kakšna naj bi bila vrednost podarjenega solastnega deleža v času daritve in kakšna je sedaj (tega ne pove niti v pritožbi); na prvem naroku je predlagal preložitev zaradi »preučitve vloge in najverjetneje pridobitve pravne pomoči,« vendar se tudi na naslednjem naroku (ko je sodišče razgrnilo način vračunanja, povsem enako, kot v izpodbijanem sklepu) o tem ni izrekel. Zato ima B. B. v odgovoru na pritožbo prav, da sploh niso bila sporna dejstva v zvezi z vračunanjem. Ob odsotnosti kakršnih koli konkretnih trditev sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskovati, ali se je morda vrednost podarjenega deleža s časom spreminjala, zato tudi ni mogoče reči, da je sodišče prve stopnje per se napačno uporabilo materialno pravo.

10. Vendar pa je zapuščinski postopek oficiozni postopek (se začne in vodi po uradni dolžnosti), zato je ureditev pritožbenih novot (337. člen Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi s 163. členom ZD) v tem postopku pomembno drugačna kot v adversarnem pravdnem postopku. Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.5 V konkretnem primeru sicer pritožnik ne uveljavlja pravice v zvezi z dedovanjem, temveč nova dejstva in ugovore glede uresničevanja sodedinjine pravice do vštevanja darila. Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot.6 Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote v zvezi z ugotavljanjem vrednosti darila ob daritvi in sedanjo vrednostjo deleža dopustne.7

11. Glede na povedano so utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je bil podarjeni delež nepremičnine v času daritve vreden bistveno manj kot v času dedovanja, zato je vštevanje, kot ga je izvedlo sodišče prve stopnje, neustrezno. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje (tudi s pomočjo materialnega procesnega vodstva) od strank pridobiti (konkretne) podatke in glede na to ponovno obračunati vrednost darila.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 174. členu ZD.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotne stranke. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Remonstrativno (nedevolutivno) je tisto pravno sredstvo (ali postopek z njim), o (v) katerem odloča isto sodišče, ki je izdalo izpodbijano odločbo. 2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 3 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD. 4 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 5 Primerjaj odločbe VSL I Cp 2204/2010, I Cp 3894/2010, I Cp 2919/2012, I Cp 833/2017, II Cp 2926/2016, I Cp 568/2019 in številne druge. 6 Takega opozorila ni bilo niti v vabilu niti na naroku na zapisnik. V pravdnem postopku so stranke v vabilu opozorjene na omejitve navajanja novot iz 286. člena ZPP. 7 Primerjaj sklep VSL I Cp 568/2019.