Jedro

S tem, ko je gradbena parcela opredeljena v dokumentaciji, ki je sestavni del Odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske "Pod srnjakom" na Rakeku, se šteje, da Odlok o ZN vsebuje merila in pogoje za določitev površine parcele, toženka pa je ta merila pri določitvi površine parcele objekta upoštevala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo Občinske uprave Občine Cerknica (v nadaljevanju: prvostopenjski organ), s katero je ta odločila, da se tožnici za stanovanjsko stavbo na naslovu ..., na parceli parc. št. 111, k.o. ..., lastništvo do 1/2, odmeri komunalni prispevek za priklop na javno kanalizacijsko omrežje (izboljšanje komunalne opremljenosti), v višini 700,29 EUR. Ker ima tožnica po odpravljeni odločbi št. 410-865/2017 z dne 10. 5. 2017 poravnano odmero v znesku 700,29 EUR, tožnica ni dolžna plačati komunalnega prispevka (1. točka izreka). Prvostopenjski organ je še odločil, da stroškov postopka ni (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ odločal v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča I U 1700/2017-14 z dne 15. 1. 2019, s katero je sodišče prvostopenjskemu organu naložilo, da mora parcelo objekta določiti po tretjem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju Odlok) na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorskih izvedbenih aktov občine. Prvostopenjski organ je tako v ponovljenem postopku ugotovil, da objekt stoji na zemljišču s parc. št. 111, k.o. ..., s površino 627 m2 in da neto tlorisna površina objekta, ki izhaja iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS), znaša 209,1 m2. Iz posnetka dejanskega stanja je razvidno, da vse površine katastrske parcele št. 111, k.o. ..., dejansko služijo osnovnemu objektu. Kot „parcela objekta“ pa je parcela določena že z Odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske "Pod srnjakom" na Rakeku (v nadaljevanju Odlok o ZN), ki med drugim določa tudi načrt in obliko gradbenih parcel znotraj področja urejanja. S tem je prvostopenjski organ upošteval stališče naslovnega sodišča, da parcela objekta ni avtomatično celotna površina katastrske parcele, ampak jo je določil glede na dejansko stanje ob upoštevanju veljavnih predpisov. Ugovor tožnice, da je treba uporabiti formulo „stavbišče pomnoženo s faktorjem 1,5“, je prvostopenjski organ zavrnil z utemeljitvijo, da Odlok o ZN jasno določa načrt in obliko gradbenih parcel in da ima v skladu s tem objekt tudi veljavno gradbeno dovoljenje. Tožnica je zoper odločbo prvostopenjskega organa vložila pritožbo na Župana Občine Cerknica (v nadaljevanju toženka), ki je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 2. Tožnica v tožbi v bistvenem zatrjuje, da nima projektne dokumentacije, na podlagi katere je bil njen objekt zgrajen, zato ugotavljanje površine parcele in neto tlorisne površine na tej podlagi ni mogoče. Površino parcele bi moral prvostopenjski organ izračunati tako, da bi površino stavbišča pomnožil s faktorjem 1,5, relevantno neto tlorisno površino stavbe pa bi moral določiti oziroma jo povzeti iz postavke „Uporabna površina dela stavb“ v evidenci GURS, in ne iz postavke „Površina dela stavbe“. Za objekt sta tako pravilna podatka 116,6 m2 neto tlorisne površine in 180 m2 površine parcele (120 m2 pomnoženo s faktorjem 1,5). Navaja, da se prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na to, da je parcela določena z Odlokom o ZN, saj v njem ni člena, ki bi določal površino tožničine parcele za izračun komunalnega prispevka. Pristop prvostopenjskega organa je konceptualno zgrešen, odmera komunalnega prispevka na način, da se avtomatično upošteva parcela zemljiške parcele, pa je tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Prvostopenjski organ je zelene površine nepravilno štel kot del površine parcele, saj zaradi njih komunalna oprema ne bo bolj ali manj obremenjena. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in samo dopolni postopek ter odmeri tožnici komunalni prispevek v realni višini. Prav tako predlaga, da sodišče toženki odredi plačilo pripadajočih zamudnih obresti in povrnitev stroškov tega postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo opozarja, da tožba v celoti predstavlja novoto, saj se je tožnica v pritožbi sklicevala zgolj na navedbe, ki jih je podala v drugem upravnem postopku, v predmetni tožbi pa obširno navaja nove dokaze in dejstva, za katere ne izkazuje, da jih ni mogla navajati že v upravnem postopku. Navaja, da je v ponovljenem postopku v celoti upoštevala navodila naslovnega sodišča, da v obravnavanem primeru parcela ni določena, zato jo je treba po 7. členu Odloka določiti skladno z merili in veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti občine.

4. Sodišče je 17. maja 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po prvi alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet upravnega spora je odločitev toženke o odmeri komunalnega prispevka za stanovanjsko stavbo zaradi priklopa na javno kanalizacijsko omrežje.

7. Toženka je o odmeri odločala v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 1700/2017, ki je tožbi tožnice ugodilo, ker je toženka brez presoje meril iz tretjega odstavka Odloka štela, da je parcela objekta – A (parcela) enaka velikosti katastrske parcele.

8. Tudi v ponovljenem postopku je toženka določila, da je parcela objekta enaka katastrski parceli, kar je med strankama sporno, sporna pa je tudi neto tlorisna površina objekta (m²) – A tlorisna. V zvezi z zadnjim ugovorom, ki se nanaša na neto tlorisno površino objekta, sodišče ugotavlja, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25. 3. 2019 seznanila s tem, da bo kot neto tlorisno površino objekta upoštevala 209,1 m² površine, tako površino pa je upoštevala tudi v izpodbijani odločbi, tožnica pa v odgovoru na dopis toženke neto tlorisni površini objekta ni ugovarjala, podala je zgolj ugovor o upoštevanju površine objekta. Navajanj v tožbi, ki se nanašajo na neto tlorisno površino objekta, zato sodišče ne upošteva, ker gre za tožbeno novoto, v skladu s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1 (tožnica v tožbi tudi ni upravičila, zakaj ugovora v zvezi s tlorisno površino stavbe, ki je izhajala iz dopisa toženke z dne 25. 3. 2019, ni postavila že v upravnem postopku).

9. V zvezi s površino parcele, ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka, drugi odstavek 7. člena Odloka določa, da je parcela objekta zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt skupaj z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu in je po prostorskem aktu opredeljeno kot stavbno zemljišče. Glede površine parcele, ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka, pa tretji odstavek 7. člena Odloka določa, da se parcelo objekta za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ugotovi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen s prejšnjim odstavkom, oziroma parcela ni določena, se le-ta določi na podlagi dejanskega stanja oziroma na podlagi meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Kolikor parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina stavbišča objekta pomnoži s faktorjem 1,5. 10. Toženka je v ponovljenem postopku v skladu s sodbo sodišča velikost (gradbena) parcele ugotavljala na način, kot jo določa Odlok, ugotavljala jo je iz dejanskega stanja ter iz prostorskega akta, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, iz katerega izhaja, da parcelo objekta predstavlja celotna površina katastrske parcele, 627 m². Iz zračnega posnetka stanja v naravi ter opisa površin parcele (ki jim tožnica ne ugovarja) izhaja, da gre za zemljišče z urejenimi površinami, ki služi objektu. Prav tako iz grafičnih prilog Odloka o ZN in opisnega dela tehničnega dela zazidalnega načrta, ki sta del tehnične dokumentacije izhaja, da je sestavni del Odloka tudi načrt parcelacije, pod točko 7.4.1. pa je pri parcelni številki 30, ki predstavlja objekt, navedena površina 626,51 m² ter pod točko 7.4.2., da bo dokončni izračun deležev posameznih parcel izkazan z delilnim načrtom po prenosu na teren vseh točk dejanske parcelacije.

11. Ugovor, da v Odloku o ZN ni podatkov o velikosti parcele, ne drži. Drugi člen Odloka o ZN določa, da se zazidalni načrt izvaja za območje in na način kot je to opredeljeno v tehnični in programski dokumentaciji, ki jo je izdelala "Komunala" Cerknica pod šifro 80/IX-1 v mesecu januarju 1982, ki obsega deset projektov (prvi odstavek). Tehnična dokumentacija in pravilnik pa sta po drugem odstavku tega člena sestavni del tega odloka. S tem, ko je gradbena parcela opredeljena v tej dokumentaciji, ki je sestavni del Odloka o ZN, se šteje, da Odlok o ZN vsebuje merila in pogoje za določitev, toženka pa je ta merila pri določitvi površine parcele objekta upoštevala.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker so se ji stranke v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odpovedale.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.