Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da izgledi za uspeh v pravdni zadevi, na katero se prošnja nanaša, niso izkazani, saj tožnik v svoji vlogi dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo verjetnost izgleda na uspeh oziroma ki bi preizkus izgleda za uspeh sploh omogočalo, ni navedel. Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na sestavo kazenskih ovadb. Podlaga za zavrnitev prošnje v tem delu ni nerazumnost kazenskega pregona, kot meni tožnik, temveč obseg pravne pomoči, ki se zagotavlja po določbah ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku zoper odvetnika A.A., zaradi plačila odškodnine, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka ter za sestavo kazenskih ovadb. Iz obrazložitve sledi, da tožnik v svoji vlogi le pavšalno navaja, da so mu nastale velike izgube, pri tem pa konkretno nastale škode ne navede, iz njegovih navedb in predloženih listin pa tudi ne izhaja nedopustnost odvetnikovega ravnanja in drugi elementi subjektivne odškodninske odgovornosti, ki jih mora (razen odgovornosti, ki se je mora skladno z načelom o obrnjenem dokaznem bremenu razbremeniti povzročitelj škode - toženec) dokazati oškodovanec.

Na tej podlagi tožena stranka ugotavlja, da pogoji za dodelitev Bpp niso izpolnjeni. Prošnja tožnika se na podlagi z 2. odstavka 37. člena v zvezi 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08) kot neutemeljena zavrne, ker glede na opisano dejansko stanje verjetnost izgleda na uspeh ni izkazana. Bpp se skladno s 1. členom ZBPP lahko dodeli le zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva. Prošnja za Bpp za sestavo kazenskih ovadb se zavrne, ker se nanaša na vloge, ki sodijo v fazo predkazenskega in ne sodnega postopka.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, ker je prava neuk in prejemnik socialne pomoči. Brez ustrezne pravne pomoči ne more podati pravno pravilnega obtožilnega predloga, k vložitvi katerega je bil pozvan. Zaključek, da je kazenski pregon nerazumen in da tožnik nima izgledov za uspeh, pa tudi ni mogoč na podlagi domnev in brez tehtnih dokazov. Hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Ravnanje tožene stranke je neskladno z Ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (71. člen ZUS-1).

Na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da izgledi za uspeh v pravdni zadevi, na katero se prošnja nanaša, niso izkazani, saj tožnik v svoji vlogi dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo verjetnost izgleda na uspeh oziroma, ki bi preizkus izgleda na uspeh omogočalo, ni navedel. Tožnik navedeni ugotovitvi sicer ne ugovarja. Kolikor meni, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči že kot prejemnik denarne socialne pomoči, je njegovo stališče neskladno z določbami ZBPP, ki dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojuje z izpolnitvijo vseh predpisanih pogojev, torej tudi tistih, ki so določeni v 24. členu.

Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na sestavo kazenskih ovadb. Podlaga za zavrnitev prošnje ni nerazumnost kazenskega pregona, kot meni tožnik, temveč obseg pravne pomoči, ki se kot brezplačna zagotavlja po določbah ZBPP.

Druge tožbene navedbe so splošne do te mere, da jih ni mogoče preizkusiti.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo, na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Prošnja tožnika za dodelitev BPP v tem upravnem sporu je bila zavrnjena z odločbo št. Bpp 448/2011-4 z dne 14. 10. 2011.