Jedro

Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Slovenski podjetniški sklad z izpodbijanim sklepom ni odobril tožnikove vloge, vložene na podlagi Javnega razpisa za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016 (P2 2016) (Uradni list RS, št. 38/16, v nadaljevanju Javni razpis). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prispelo 55 vlog, 28 iz vzhodne kohezijske regije in 27 iz zahodne kohezijske regije. Vloga tožeče stranke je bila obravnavana v sklopu skupine podjetij iz vzhodne kohezijske regije in je pridobila 72 od 100 možnih točk. Nobena vloga vlagatelja, ki je pridobila manj kot 60 točk ne more pridobiti sofinanciranja. Ker je več vlagateljev znotraj kohezijske regije doseglo 60 ali več točk kot je na razpolago razpisanih sredstev, so imeli prednost tisti vlagatelji, ki so pridobili več točk. Prag števila točk v sklopu skupine podjetij iz vzhodne kohezijske regije s katerim je odobrena subvencija, je 73 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi petih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo, vsako merilo ima ustrezno število podrazredov. Vloge so bile ocenjevane po naslednjih merilih: 1) dosežene točke na DEMO dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija 2016, 2) višina osnovnega kapitala/višina podjetnikovega kapitala/višina zadružnega kapitala/višina ustanovitvenega vložka na dan 10. 6. 2016, 3) inovativnost, 4) tržna naravnanost in pretežni prodajni trg in 5) reference in zaposlenost lastnikov v podjetju. Pri 1. merilu je tožeča stranka dosegla 20 točk od skupno 35 možnih, pri 2. merilu 20 od 20 točk, pri 3. - inovativnost je prejela 10 od 20 točk, pri 4. merilu - tržna naravnanost in pretežni prodajni trg je dobila 7 od 10 točk, pri 5. merilu pa je prejela 15 od 15 točk. Ker tožnik s tožbo izpodbija sklep glede dveh meril, to je 3. merila - inovativnost in 4. merila - tržna naravnanost in pretežni prodajni trg, sodišče povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa le v tem delu.

2. Pri merilu inovativnost je tožnik prejel 10 točk od 20, ker gre za primer, ko ne gre za uvajanje novih izdelkov, ki niso rezultat povsem lastnega razvoja. Gre predvsem za nakup ali posnemanje tehnologije, ki je že bila razvita v drugih podjetjih. Toženka ugotavlja, da je iz vloge tožnika razvidno, da bodo razvijali nastavke za britvice, ki bodo kompatibilni z ročaji X. (podjetje bo zgolj prilagodilo nastavke drugega proizvajalca za X.). Gre torej za uvajanje novih izdelkov, ki ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja, ampak gre povsem za posnemanje tehnologije, ki je že bila v drugih podjetjih, stranka pa bo izvedla le prilagoditev izdelka. Tožnik tudi ni predložil dokumentov, ki izkazujejo lasten razvoj novega izdelka (tehnična dokumentacija, kot so tehnični opisi, skice, risbe ali tehnološka dokumentacija). Pri merilu - tržna naravnanost in pretežni prodajni trg je tožnik pridobil 7 točk, ker bo na trgu ponudil nov - inovativen izdelek in je pretežen prodajni trg za izdelke regionalni trg (Slovenija in okoliške države - Avstrija, Hrvaška, Italija ali Madžarka in države jugovzhodne Evrope). Število točk je bilo dodeljeno na podlagi vloge tožnika iz katere je razvidno, da je pretežen prodajni trg za izdelke regionalni trg in da bodo prve izdelke ponudili na Balkanu in na italijanskem trgu. Ostali trgi niso ustrezno predstavljeni v sklopu opisa segmenta kupcev in kanalov, niso opravljene analize za konkretne države, niso priložena morebitna pisma o nameri, predpogodbe, kontakti.

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu ter navaja, da je toženka za dve od štirih meril navedla neresnične trditve, ki ne ustrezajo vsebini njihove vloge s čimer so bili prikrajšani za 11 od 13 točk. Tožnik sodišču predlaga, da v skladu s tretjim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izda začasno odredbo, s katero toženki naloži, da zadrži potreben znesek do izreka sodbe, da v skladu z 38. členom ZUS-1 določi rok, ki bo omogočal nadaljevanje postopka takoj po sodnih počitnicah in da na podlagi 65. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravi in odloči, da je v skladu z merili razpisa tožnikova vloga bila uspešna in mora toženka izdati pozitiven sklep, podaljšati rok za podpis pogodbe o mentoriranju in rok za predložitev prvega zahtevka za sofinanciranje.

4. V tožbi navaja, da nastavki (z rezili) za britvice spadajo med izdelke z najvišjo razliko med proizvodnim stroškom in maloprodajno ceno. Vzrok zato je skoraj monopolni tržni položaj ameriške blagovne znamke X., ki so jo dosegli z množico patentov, s katerimi so omejevali konkurenco. Patentom, veljavnim 20 let bo kmalu potekla veljavnost. Gre za ogromen trg, položaj na trgu se spreminja in odpira se priložnost za nove konkurente. Pojasnjujejo, da so sami prijavili patent, ki bo še 8 let preprečeval, da kdo drug ponudi nastavke kompatibilne za X., ob tem pa tudi omogoča, da se na nastavke namesti učinkovito dodatno rezilo za natančno britje, kar je posebnost modela X. in česar ne more ponuditi niti njihov glavni konkurent Y. Razvili so miniaturne poceni adapterje, ki se nataknejo na nastavke in jih bodo ponudili na manj zahtevnih trgih kot je Makedonija. Pri zbiranju tehničnih informacij sodeluje z avstralskim podjetjem na Kitajskem, ki informacije zbira od dobaviteljev proizvodnih linij za britvice in manjših proizvajalcev britvic. Na Kitajskem se proizvajajo tako pravi izdelki X., kot nelegalni ponaredki X. in tam bi v prvi fazi lahko proizvajali tudi izdelke, da jim ni treba samim investirati v proizvodnjo. S prijavljenim projektom so bili v letu 2015 povabljeni na izbor najbolj obetavnih mladih podjetij Startup FVG v Italiji in bili izbrani med finaliste.

5. Tožnik zato na podlagi pojasnjenega meni, da je bil izbran nov inovativen tržni pristop in ustvarjena nova tržna niša za kompatibilne nastavke za britvice, kot tudi da bo razvit inovativen izdelek, ki bo to omogočal in da so že do zdaj uspeli razviti rešitve, ki so jih celo patentirali. Toženka je pri svoji odločitvi povsem ignorirala dejanski razvoj izdelkov, ignorirana je tudi tržna inovativnost. Ne drži, da niso predložili dokumentov, ki izkazujejo lasten razvoj, saj so jasno navedli prijavo patenta in mednarodno poročilo (točka III.3. na 3. strani prijavnega lista). Najprej so razdelali pravni vidik tehnične rešitve in se sedaj ukvarjajo s proizvodnim vidikom. Ko bodo oboje združili z všečnim designom v konkreten izdelek, bo takrat v zadnjih mesecih razvoja na voljo tudi tehnična dokumentacija. Iz vloge je jasno razvidno, da bodo razvili povsem nove izdelke, da gre za inovativen projekt iz komercialnega in tehničnega vidika ter da je bilo predstavljeno, da imajo vložen patent, temveč tudi že pozitivno mednarodno poročilo o patentabilnosti, kar sta dokumenta, ki izkazujeta lasten razvoj volje kot tehnična dokumentacija. Zato menijo, da bi pri tem merilu morali dobiti 20 točk. 6. Tudi merilo - pretežni prodajni trg ni bilo ustrezno ovrednoten z vsemi točkami. V prijavnem listu so jasno napisali, da bodo na dolgi rok ciljali na trge po vsem svetu. Napisali so, da bodo v večini primerov sodelovali z distributerji kot je ta v Makedoniji, da gre predvsem v zahodni Evropi trend celo v smer, da trgovci prevzemajo tudi distribucijo oziroma, da bodo imeli pogodbe neposredno z njimi. Navedli so konkretno tudi primer Rusije in napisali, da bodo takoj ko bodo izdelek razvit, ciljali na trg EU in Rusije. Povsem napačno je bilo ugotovljeno, da gre za izdelke za regionalni trg. Iz prijavnega lista je razvidno, da nameravajo izdelek ponuditi na svetovnem trgu in da bo to tudi izvedljivo. Prve izdelke bodo ponudili le na Balkanu in vsekakor ne v Italiji. Pisem o nameri in predpogod niso predložili, saj bo izdelek razvit šele čet leto in pol, trgovske verige pa tudi ne podpisujejo pisem o nameri in predpogodb, sploh pa ne za toliko časa vnaprej. Zato tudi ne more biti odločilni kriterij za merilo, ki je določeno v potencialu podjetja za internacionalizacijo v naslednjih fazah razvoja.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno navaja pravne podlage na podlagi katerih je bil objavljen Javni razpis Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2016. Glede merila inovativnosti toženka odgovarja, da je iz vloge tožnika razvidno, da gre kljub vloženi patentni prijavi za prilagoditev in izboljšavo že obstoječega produkta na trgu. Nastavki za britvice kakor tudi kopije nastavkov na trgu že obstajajo, tožeča stranka pa je z najdeno tehnološko rešitvijo izdelek izboljšala. Ker je tožeča stranka navedla, da naj bi bili prototipi na voljo v zadnjem četrtletju 2017 je toženka tudi ni pozivala k predložitvi tehnične dokumentacije. Toženka je še navedla, da je pri pripravi sklepa prišlo do pomanjkljive obrazložitve, kjer je izpadel del besedila. Poudarjeno bi moralo biti, da je: "Iz vloge stranke razvidno, da bodo razvijali nastavke za britvice, ki bodo kompatibilni z ročaji X.". Nastavki za britvice na trgu kot izdelek že obstajajo. Podjetje bo izvedlo le prilagoditev že obstoječega izdelka na trgu (na trg prihajajo s konceptom neoriginalnih nastavkov, za proof of concept bo podjetje zgolj prilagodilo nastavke drugega proizvajalca). Gre torej za uvajanje novih izdelkov, ki ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja, ampak gre za predvsem posnemanje tehnologije, ki je že bila razvita v drugih podjetjih, tožnik pa bo izvedel le prilagoditev izdelka. Vlagatelj tudi ni predložil dokumentov, ki izkazujejo lasten razvoj novega izdelka (tehnična dokumentacija kot na primer tehnični opisi, sklice, risbe), tehnološka dokumentacija (kot na primer opis proizvodnega procesa, tehnološki "lay out").

8. Glede tržne naravnanosti in pretežnega prodajnega trga je komisija toženke ocenjevala trg. Četudi je sama narava izdelka takšna (izdelek splošne porabe), da omogoča vstop na širši evropski in svetovni trg, to še ne pomeni, da gre za izdelek namenjen evropskemu ali svetovnemu trgu. Prav tako ni dovolj, če stranka samo navede, da je izdelek dolgoročno namenjen svetovnemu trgu in tega ne podkrepi z dokazi. Komisija toženke na podlagi predstavitve projekta in priloženih dokazil oceni pretežni prodajni trg vlagatelja. Gre za trg, kjer se bo dejansko in v večji meri izvajalo trženje oziroma bodo aktivno potekale trženjske aktivnosti, kar mora biti tudi jasno predstavljeno v vlogi in podkrepljeno z dokazili, ki jih zahteva javni razpis. Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

9. Odgovor tožene stranke na tožbo je bil posredovan tožeči stranki.

K točki I. izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z dodeljevanjem točk oziroma ocenjevanjem po merilih, sodišče meni, da je bil glede na podatke upravnega spisa postopek ocenjevanja skladen s pogoji Javnega razpisa. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da so postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.

12. Glede merila inovativnost je po presoji sodišča ocena komisije, da gre za uvajanje novih izdelkov, ki ne bodo v celoti lastnega razvoja, pravilna. Da je temu tako, izhaja tudi iz prijavnega lista tožnika, ki navaja (zgolj) izboljšanje uporabe nastavka za britvice. V prijavnem listu pri merilu 3 inovativnost tožnik tudi (enako kot v tožbi) navaja, da so s pomočjo ameriškega patentnega odvetnika vložili patentno prijavo in da so prejeli mednarodno poročilo o patentabilnosti izdano decembra 2015. Kot že ugotavlja toženka v izpodbijanem sklepu, tožnik prijavnemu listu ni priložil nobene tehnične dokumentacije, ki bi izkazovala uvajanje popolnoma novih izdelkov, pa tudi ne odločbe o dodelitvi patenta, zato so tožnikovi ugovori glede višine dodeljenih točk iz naslova inovativnosti (v odsotnosti tehnične dokumentacije, ki bi dokazovala nasprotno), neutemeljeni. Razlogi za odločitev toženke, da je tožniku pri merilu inovativnost dodelila 10 od 20 točk, so po presoji sodišča glede na razpisne pogoje logični in utemeljeni.

13. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da se bo tožnik (vsaj v začetku) pojavljal na Balkanu (Makedonija), da pa namerava v prihodnosti izdelek razširiti na globalni trg. Zato je toženka po presoji sodišča tudi tržno naravnanost pravilno ocenila, in sicer da je predmet projekta regionalni trg in tudi to odločitev, ki izhaja iz tožnikovih podatkov ustrezno obrazložila. Po presoji sodišča tožnikovo načrtovanje razširitve trga v prihodnosti, ne da bi bilo to kakorkoli podkrepljeno z listinami, ne daje podlage za dodelitev točk za prodajo njegovih izdelkov na globalnem trgu.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

15. Sodišče ni sledilo tožnikovem predlogu o določanju v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso podani pogoji iz 65. člena ZUS-1. K točki II izreka:

16. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. 17. Izdajo začasne odredbe v upravnem sporu ureja 32. člen ZUS-1. Drugi odstavek tega člena določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo prizadela tožniku težko popravljiva škoda (odložitvena začasna odredba). Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tretji odstavek citiranega člena pa določa, da lahko tožnik iz razlogov, navedenih v drugem odstavku, zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (ureditvena začasna odredba). Tožnik v tožbi predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, ki ga ni v ničemer obrazložil, brez postavljenega zahtevka kako naj se uredi sporno pravno razmerje ter brez navajanja nastanka težko popravljive škode, ki bi tožniku nastala z izvršitvijo sklepa.

18. Kot že navedeno, je v 32. členu ZUS-1 določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Ker pritožba zoper sodbo ni dopustna, je sodba pravnomočna z njeno izdajo. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe, zavrglo, ker tožnik za njeno izdajo nima več pravnega interesa.

19. Ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto korist je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz zgoraj navedenega razloga.