Jedro

Ker pred 1.5.2004 ni bilo podlage za uporabo evropskega civilnega procesnega prava, se je sodišče prve stopnje pri reševanju spornega pravnega razmerja s tujim elementom pravilno naslonilo na ZMZPP. Ker je bil postopek začet pred začetkom uporabe BU, se mora dokončati po določbah ZMZPP, ki jih je treba uporabiti tudi v ugovornem in pritožbenem postopku.

O kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva in posledični kršitvi procesnega javnega reda ni mogoče govoriti, čeprav sodna odločba ni obrazložena, v primerih, ko ima stranka možnost izpodbijati odločitev z nedevolutivnim pravnim sredstvom - ugovorom, z vložitvijo katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, v katerem ima stranka na razpolago vse ugovore.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca, razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 28.4.2004, opr. št. VR 34/2003 in zavrnilo priznanje kontumacijske sodbe Delovnega sodišča v Münchnu v Nemčiji z dne 7.11.2001, opr. št. 30 Ca 14169/01. Odločilo je še, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu plačati 41.500 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.8.2006 do plačila. Ocenilo je, da bi bili učinki priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, ker zaradi pomanjkljive obrazložitve sodne odločbe zoper njo ni mogoča učinkovita pritožba.

Zoper to odločbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil predlagatelj, ki predlaga, naj Vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se prizna veljavnost sporne sodbe, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Obširno opisuje, kako je potekal postopek po izdaji zamudne sodbe z dne 7.11.2001, opr. št. 30 Ca 14169/01, pri čemer kot bistveno poudarja, da so bile izpolnjene vse predpostavke za izdajo zamudne sodbe. Nasprotni udeleženec je 21.3.2002 vložil nasprotno tožbo zoper predlagatelja zaradi nedopustnosti prisilne izvršbe, ki jo je 9.4.2002 umaknil. Zamudna sodba je bila izdana na podlagi določb nemškega Zakona o pravdnem postopku Zivilprozessordnung (ZPO). Napačno je naziranje sodišča prve stopnje, da je bila kršena pravica nasprotnega udeleženca do pravnega sredstva.

Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

O vprašanju intertemporalnega učinka prava EU: Sodišče prve stopnje je pravilno rešilo dilemo glede vprašanja, ali se je treba v tem postopku priznanja tuje sodne odločbe opreti na določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99, ZMZPP) ali na Uredbo Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (O. J. L 12, BU). Ker je BU začela veljati 1.3.2002 (prvi odstavek 76. člena BU), se je postavilo vprašanje retroaktivne uporabe te uredbe. Čeprav je pravo EU začelo za Slovenijo popolnoma učinkovati 1.5.2004, ko je postala članica EU, se država članica ne more sklicevati na neuporabo prava EU zgolj zato, ker je postala nova članica EU, kar je treba upoštevati tudi pri vprašanju, ali naj se pravo EU uporabi za dejanska stanja, ki so se zgodila pred pristopom, pa se učinki pravnega razmerja kažejo v času veljavnosti novih pravil.(1) Norme ZMZPP in BU so del (nacionalnega oziroma evropskega) procesnega prava. Čeprav je Sodišče Evropskih skupnosti, ki je uveljavilo delitev na materialna in procesna pravila, glede slednjih zavzelo stališče, da se uporabljajo nemudoma - tudi za situacije, ki so nastale pred njihovo veljavnostjo - takoj ko novo pravilo začne veljati,(2) v sporni nepravdni zadevi uporaba BU vendarle ne pride v poštev. Kronološki pregled procesnih dejanj pokaže, da je predlagatelj predlagal priznanje sodbe 10.10.2003, sodišče prve stopnje pa je sklep opr. št. VR 34/2003-19, s katerim je sprva ugodilo predlogu za priznanje, izdalo 28.4.2004. Ker pred 1.5.2004 ni bilo podlage za uporabo evropskega civilnega procesnega prava, se je sodišče prve stopnje pri reševanju spornega pravnega razmerja s tujim elementom pravilno naslonilo na ZMZPP. Ker je bil postopek začet pred začetkom uporabe BU, se mora dokončati po določbah ZMZPP, ki jih je treba uporabiti tudi v ugovornem in pritožbenem postopku.

O pridržku javnega reda: Sodna odločba se ne prizna, če bi bili učinki priznanja v nasprotju z javnim redom RS (100. člen ZMZPP). Predmet presoje v sporni zadevi je bilo, ali tuja sodna odločba zaradi nesprejemljivosti njene vsebine (ker ni obrazložena) nasprotuje procesnemu javnemu redu. Vsebino procesnega javnega reda, ki je ožji pojem kot ius cogens,(3) sestavljajo ustavna načela, temeljna načela posameznih pravnih vej, temeljna načela EU prava, načela, ki izhajajo iz mednarodnega pogodbenega prava, zlasti Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP št. 7/94, EKČP), mednarodno običajno pravo in temeljna moralna načela.

Medtem ko se sodišče v državi priznanja ne sme spuščati v pravilnost odločitve tujega sodišča, pa mora preverjati vsebinske učinke odločbe, ki bi nastali s priznanjem (materialni javni red), in postopek, po katerem je bila odločba v državi izvora sprejeta (procesni javni red). Vsebino slovenskega procesnega javnega reda sestavljajo pravica do poštenega sojenja (6. člen EKČP), nekatere ustavne pravice (pravica do pravnega sredstva - 25. člen Ustave RS; pravica do uporabe lastnega jezika 62. člena Ustave RS) in temeljna načela slovenskih civilnih sodnih postopkov.

Po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča je pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) zagotovljena, če je pravni akt, ki se izpodbija, obrazložen, tako da lahko pritožnik izpodbija vsebinske razloge odločitve. Pravica do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če je odločba sodišča v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten način, da je mogoča presoja, ali je država v zadostni meri izpolnila vse zahteve, ki ji jih glede ugotovitvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe.(4) O kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva pa ni mogoče govoriti, čeprav sodna odločba ni obrazložena, v primerih, ko ima stranka možnost izpodbijati odločitev z nedevolutivnim pravnim sredstvom - ugovorom, z vložitvijo katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, v katerem ima stranka na razpolago vse ugovore. Pravica do pravnega sredstva namreč ne more biti kršena, če pravna sredstva še niso izčrpana. Prav za takšno situacijo, ki ni neznana tudi v slovenskem civilnem procesnem pravu (glej npr. določbe o izdaji plačilnega naloga, 433. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04, ur. p. b., ZPP), je šlo pri izdaji zamudne sodbe Delovnega sodišča v Münchnu z dne 7.11.2001, opr. št. 30 Ca 14169/01. Kadar nemško sodišče zoper toženca izda zamudno sodbo (§ 331 ZPO), ima tožena stranka pravico do ugovora (§ 338 ZPO). Če je ugovor dovoljen, se vzpostavi stanje, v kakršnem je bil postopek pred izdajo zamudne sodbe (§ 342 ZPO).

Pravica do pravnega sredstva nasprotnega udeleženca torej ni bila kršena. Prav tako so obstajali sprejemljivi in s slovenskim procesnim pravnim redom združljivi razlogi za odsotnost obrazložitve pri izdaji zamudne sodbe, ki imajo zakonsko podlago v § 313 b ZPO,(5) zato priznanja iz razloga nasprotovanja javnemu redu (100. člen ZMZPP) ni mogoče zavrniti. Ker je nasprotni udeleženec v ugovoru poleg nasprotovanja javnemu redu uveljavljal še druge ugovorne razloge, glede katerih se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, vsebina ugovora še ni izčrpana. Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zavzeti stališče o vseh ugovorih, ki jih uveljavlja nasprotni udeleženec.

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primer C-414/97, Komisija proti Španiji.Op. št. (2): R. Knez v Pravo EU pred slovenskimi sodišči, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 61. Op. št. (3): J. Kramberger, Javni red pri priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb (s poudarkom na procesnih vprašanjih), Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 255. Op. št. (4): L. Šturm et al., Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, stran 275. Op. št. (5): § 313 b ZPO določa, da kadar sodišče izda zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave ali sodbo na podlagi odpovedi, odločba ne vsebuje opisa dejanskega stanja in razlogov za odločitev.