11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 3522/2001 z dne 21. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnica je kot upnica v izvršilnem postopku zahtevala plačilo preživnine, ki ji je bila prisojena s pravnomočno sodbo. Ker je dolžnik med postopkom delno izpolnil svojo obveznost, je postopek tekel zgolj zaradi plačila obresti od prepozno plačanih zneskov preživnine, premalo plačane preživnine za mesec oktober 1998, in stroškov izvršilnega postopka, kar je po izračunih pritožnice znašalo skupaj 49.273,82 SIT. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi, ki ga je Višje sodišče po dolžnikovem ugovoru razveljavilo za znesek 4.090 SIT, v ostalem pa je ugovor dolžnika zavrnilo.

Pritožnica Višjemu sodišču očita, da je ravnalo arbitrarno, s tem pa ji je kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Meni, da ji je bila odvzeta pravica do obračunavanja zakonitih zamudnih obresti od 7. 7. 1998 (to je od datuma, ki ga je upoštevalo Višje sodišče kot datum plačila obveznosti) do 3. 10. 1998, ko je dolžnik dejansko poravnal svojo obveznost, kot tudi od 3. 10. 2002 (pravilno 1998) do 11. 1. 1999, saj je plačilo 13.091 SIT upoštevalo kot delno poravnavo dolžnega zneska na dan 3. 10. 1998 (in ne na dan 11. 1. 1999, ko je dolžnik dejansko poravnal obveznost).

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico.

Pritožnica kršitve s svojimi navedbami ne konkretizira, pač pa oporeka zgolj pravilnosti izračuna obresti. Ne strinja se namreč z odločitvijo sodišča, od katerega datuma je bil dolžnik v zamudi. Gre za znesek nekaj čez 4.000 SIT, ki predstavlja predvsem stroške postopka in zamudne obresti od prepozno plačanih preživninskih obrokov. Pritožnica ne navaja, da dolžnik ne bi plačeval preživnine (iz obrazložitev izpodbijanega sklepa celo izhaja, da je dolžnik po izdaji pravnomočne sodbe začel izpolnjevati svojo preživninsko obveznost) oziroma da bi se nahajala v slabem premoženjskem položaju. Zato izpodbijani sklep zanjo ne more imeti takih premoženjskih posledic, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin po tem, ko je bilo odločeno v izvršilnem postopku na dveh stopnjah in kjer je sodišče prve stopnje sporna dejstva glede višine zapadle preživnine in pripadajočih zamudnih obresti pretreslo na treh narokih.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj temveč le tistih, ki imajo ustavnopravno naravo. Vprašanje pravilnosti izračuna zamudnih obresti od prepozno plačanih zneskov preživnine pa samo po sebi ni pravno vprašanje ustavnopravnega pomena.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger