Jedro

Če tožnik spremeni tožbo, pri tem pa ne navede vrednosti spornega predmeta, si ni zagotovil pravice do revizije.

Stranke sicer lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Takšen je tudi sklep o zavrženju dela tožbe, vendar pa mora biti izpolnjen še dodatni pogoj, in sicer, da gre za spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP).

Izrek

Postopek za obnovo se prekine do konca revizijskega postopka.

Revizija se v delu, v katerem izpodbija sklep o zavrženju dela tožbe in pravnomočno odločitev glede ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe ter izstavitve zemljiškoknjižne listine zavrže, v preostalem pa zavrne.

Tožnik mora tožencema v 15 dneh povrniti 1.403,17 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo glede zahtevka, da se ugotovi, da je bilo med pravdnimi strankami pred sklenitvijo prodajne pogodbe za 570/1000 nepremičnine na naslovu ... z dne 2. 8. 1999, dogovorjeno, da se toženca kot kupca zavezujeta na poziv tožnika podati soglasje h gradnji prizidka ob severni steni večstanovanjske hiše na navedenem naslovu, in da toženca nista podala soglasja h gradnji prizidka na poziv tožnika, s čimer sta kršila prodajno pogodbo, zavrglo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je prodajna pogodba z dne 2. 8. 1999 nična, da sta toženca dolžna tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnik na parc. št. 1921/1, 1921/2, 1921/3, 1921/4 in 1921/5 k.o. ... vknjižil kot njihov lastnik do 1/2 in na plačilo zneska 26.869.842,75 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Odločilo je o stroških postopka. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Navaja, da sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sklep o zavrženju dela tožbe ni odločilo. Meni, da v konkretnem primeru ni bilo podlage za zavrženje dela tožbe. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje namreč dokazne ocene ni obrazložilo, do posameznih dokazov se ni opredelilo, razlogi prvostopenjskega sodišča so v nasprotju z vsebino izvedenih dokazov, na pritožbene navedbe v tej zvezi pa ni odgovorilo niti sodišče druge stopnje, zato je posledično zmotno uporabljeno tudi materialno pravo. Razlog ničnosti je bil natančno opredeljen. Predlaga razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členu ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki sta nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Tožnik je dne 2. 6. 2008 vložil dopolnilo revizije. Ker lahko stranka vloži revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa drugostopenjske sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP), dopolnilo revizije pa je bilo vloženo po izteku tega roka, ga revizijsko sodišče ni upoštevalo.

6. Tožnik je dne 30. 12. 2008 vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato moralo po četrtem odstavku 402. člena ZPP odločiti, kateri postopek se bo nadaljeval in kateri prekinil. Odločilo je, da se nadaljuje revizijski postopek in da se postopek z obnovo postopka prekine do konca revizijskega postopka. Razlog, ki ga tožnik navaja v predlogu za obnovo postopka, namreč ni v zvezi z revizijskimi očitki. Odločanje v revizijskem postopku zato ni v nikakršni odvisnosti od obnovitvenega postopka, kar pomeni, da ni razloga za prekinitev postopka z revizijo in je torej smotrneje prekiniti postopek obnove.

7. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenem delu revizije:

8. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Tožnik je s tožbo najprej zahteval, da mu toženca nerazdelno plačata 26.869.842,75 SIT odškodnine za škodo, ki mu je nastala, ker sta mu onemogočila gradnjo prizidka. Tekom postopka pa je tožbo spremenil in poleg odškodninskega zahtevka uveljavljal še naslednje nedenarne zahtevke: da se ugotovi, da je bilo med pravdnimi strankami pred sklenitvijo omenjene pogodbe dogovorjeno, da se toženca zavezujeta na poziv tožnika podati soglasje h gradnji prizidka, da toženca nista podala soglasja na poziv tožnika in sta s tem kršila prodajno pogodbo, zato je prodajna pogodba nična ter da sta mu toženca dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo do 1/2 vknjižil kot lastnik na nepremičninah parc. št. 1921/1, 1921/2, 1921/3, 1921/4 in 1921/5 k.o. ..., vrednosti spornega predmeta pa pri tem ni navedel. Če tožnik spremeni tožbo, pri tem pa ne navede vrednosti spornega predmeta, si ni zagotovil pravice do revizije, zato revizija v delu, v katerem izpodbija pravnomočno odločitev glede ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe ter izstavitve zemljiškoknjižne listine ni dovoljena. Nedovoljena je tudi revizija proti sklepu o zavrženju dela tožbe. Stranke sicer lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Takšen je tudi sklep o zavrženju dela tožbe, vendar pa mora biti izpolnjen še dodatni pogoj, in sicer, da gre za spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP). Ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. Kot je bilo že povedano, tožnik vrednosti spornega predmeta ob spremembi tožbe (torej tudi za zahtevke glede katerih je bila tožba zavržena) ni navedel. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo v delu, v katerem izpodbija odločitev o ničnosti prodajne pogodbe in izstavitvi zemljiškoknjižne listine ter sklep o zavrženju dela tožbe, zavrglo.

O neutemeljenem delu revizije:

9. Razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo (npr. da je napačen zaključek, da toženca nista dala soglasja za gradnjo prizidka, da je dokazna ocena zaslišanih prič zelo pomanjkljiva, napačna ter pristranska, itd.).

10. Procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (to je predvsem takrat, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba nima razlogov oziroma če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju) ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Na to procesno kršitev revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na zahtevo stranke (371. člen ZPP), zato mora biti ta obrazložena. Revident mora določno in razumljivo pojasniti, s katerim postopanjem ali opustitvijo je nižje sodišče storilo kršitev.

11. S trditvami, da "sodišče prve stopnje ni podalo dokazne ocene za dokaze, predložene s strani tožnika oziroma za dokaze izvedene v tem pravdnem postopku, da dokazna ocena ni obrazložena, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedb tožencev, ki nasprotujejo njunim navedbam, podanim v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah ter do vsebine listin, da se višje sodišče ni opredelilo do dejstva, da so razlogi sodbe sodišča prve stopnje v nasprotju z vsebino izvedenih dokazov, itd.", revident ni utemeljil absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so vsi navedeni očitki presplošni.

12. Ker je bilo tudi materialno pravo glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških revizijskega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Tožnik s revizijo ni uspel, zato mora tožencema povrniti stroške njunega odgovora na revizijo, ki jih je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z odvetniško in taksno tarifo.