Jedro

Z dnem izdaje začasne odredbe je mati A. A. izgubila upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika v obsegu, za katerega ji je bila začasno delno omejena starševska skrb, torej v obsegu, ki zajema upravljanje in razpolaganje s preživnino zanj (kar vključuje tudi njegovo zastopanje v postopku za izterjavo preživnine). Upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika je bilo v obsegu začasno delno omejene starševske skrbi podeljeno CSD, ki je od dneva izdaje začasne odredbe dalje tisti, ki je upravičen upravljati in razpolagati s preživnino oziroma jo v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika v imenu mladoletnega upnika tudi sodno izterjati, kar pomeni, da v trenutku vložitve predloga za izvršbo v imenu mladoletnega upnika A. A. za to ni bila več aktivno procesno legitimirana.

Z začasno odredbo je bil izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, (delno) spremenjen glede načina plačevanja preživnine in v trenutku izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajala obveznost, da dolžnik preživnino za mladoletnega upnika nakaže na transakcijski račun A. A., temveč jo je moral od 11. 5. 2021 dalje plačevati na poseben račun, ki ga je moral odpreti začasni skrbnik CSD.

Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna in sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, ki jih mora sodišče obrazložiti.

Odločitev, da mora upnik dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, je sodišče sicer pravilno oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa jo je obrazložilo le s tem, da je dolžnik z ugovorom uspel. Ker navedena določba pravi, da je upnik dolžniku dolžan povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno, navedeni razlogi za preizkus odločitve ne zadoščajo oziroma so preveč pomanjkljivi, saj sodišče ni podalo popolnoma nobenega pojasnila, zakaj je štelo, da so bili stroški ugovora ob specifični situaciji v obravnavani zadevi dolžniku neutemeljeno oziroma krivdno povzročeni s strani upnika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi I 78/2021 z dne 13. 5. 2021 razveljavi, izvršilni postopek ustavi ter predlog za izvršbo zavrže. II. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške postopka v znesku 186,66 EUR v roku 8. dni od vročitve tega sklepa, po preteku roka za prostovoljno plačilo pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva poteka roka za prostovoljno plačilo dalje do dne plačila.

III. V preostalem delu se stroškovni predlog dolžnika z dne 21. 6. 2021 zavrne.“

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu v imenu upnika pritožuje A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in dopustitev izvršbe po predlogu, vse s stroškovno posledico. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje, podredno pa njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je pritožbo po pooblaščencu, odvetniku B. B., v imenu mladoletnega upnika vložila mati A. A., za katero je bilo ugotovljeno, da v tistem trenutku glede izterjevane terjatve ni bila več upnikova zakonita zastopnica in torej pritožbe v njegovem imenu ni bila upravičena vložiti. Vendar pa je pritožbo in pooblastilo odvetniku kasneje postavljeni upnikov kolizijski skrbnik Center za socialno delo ... odobril, zato je višje sodišče ni zavrglo, kot to predlaga dolžnik v odgovoru na pritožbo, temveč jo je vsebinsko obravnavalo.

7. Predlog za izvršbo zaradi izterjave preživnine za mesec maj 2021 v znesku 414,11 EUR s pripadki na podlagi izvršilnega naslova (sodne poravnave IV P 617/2017) je v konkretnem primeru dne 11. 5. 2021 preko pooblaščenca v imenu mladoletnega upnika kot njegova zakonita zastopnica vložila mati A. A. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 13. 5. 2021. 8. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

9. Dolžnik je v pravočasnem ugovoru uveljavljal, da sicer drži, da je bil na podlagi sodne poravnave zavezan na račun upnikove matere A. A. plačevati mesečno preživnino, vendar pa je bil predlog za izvršbo vložen dne 11. 5. 2021, to je isti dan, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani v postopku predodelitve otroka, določitve preživnine in stikov s sklepom o izdaji začasne odredbe IV P 000/2018 po uradni dolžnosti sklenilo, da se materi upnika A. A. začasno delno omeji starševska skrb na način, da se ji prepove razpolagati in upravljati s preživnino za upnika, ki jo je dolžnik skladno s sodno poravnavo dolžan plačevati na njen transakcijski račun. Za skrbnika upnika je začasno imenovalo CSD, katerega naloga je, da upnika začasno zastopa glede upravljanja in razpolaganja s preživnino, ki jo zanj plačuje dolžnik ter za morebitno izterjavo, CSD pa je v roku 15 dni od izdaje začasne odredbe dolžan odpreti poseben transakcijski račun, na katerega bo dolžnik plačeval preživnino za upnika. Od izdaje začasne odredbe dalje je dolžnik dolžan plačevati preživnino za upnika na račun CSD in ne več na transakcijski račun A. A. Začasna odredba izrecno stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi, v kateri je bila izdana, oziroma do drugačne odločitve sodišča, ugovor zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve. Z začasno odredbo je bila sodna poravnava torej spremenjena in dolžnika, razen glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za upnika, ne obvezuje več (ugovorni razlog po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ). Podredno je dolžnik uveljavljal tudi ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj je glede na citirano začasno odredbo jasno, da mati upnika ne le da ni več upravičena do tega, da se ji preživnina nakazuje na njen račun, pač pa ji je tudi izrecno prepovedano razpolagati in upravljati s preživnino za upnika. Od izdaje začasne odredbe dne 11. 5. 2021 dalje, ne glede na to, kdaj je preživninska obveznost zapadla v plačilo, je za izterjavo preživnine pristojen samo CSD in ne več A. A., kar pomeni da slednja ni več aktivno legitimirana in izvršbo lahko vodi le še CSD. Dolžnik je podal še obširne navedbe, da je upnik sedaj nastanjen v Vzgojnem domu ..., kjer je v celoti poskrbljeno zanj, mati k njegovemu preživljanju ničesar ne prispeva, zato bi bilo nepravilno in v nasprotju z otrokovo koristjo, da bi se na materin račun plačevala preživnina, ki je mati nato niti ne porabi za otroka.

10. Upnik v pravočasnem odgovoru na ugovor navaja, da je A. A. v času vložitve predloga za izvršbo dne 11. 5. 2021 razpolagala z veljavnim izvršilnim naslovom in za izplačilo zahtevane preživnine ni nikakršnih ovir. Sicer drži, da je bil z začasno odredbo nekoliko spremenjen način plačevanja preživnine, vendar je ta odločba pričela učinkovati šele z vročitvijo zakoniti zastopnici dne 13. 5. 2021. Nevročena sodna odločba nasproti stranki postopka ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov, saj bi to povsem porušilo temeljno garancijo pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Pravna razmerja morajo biti namreč predvidljiva, kar pomeni, da mora biti posamezniku omogočeno, da se zanese na svoj pravni položaj, zlasti, če ta izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, s katero razpolaga. Skladno z drugim odstavkom 320. člena ZPP začne sodba nasproti stranki učinkovati šele od dneva vročitve, in ne od trenutka izdaje, kot skuša prikazati dolžnik. Treba je torej razlikovati med trenutkom, ko sodba zavezuje sodišče, in trenutkom, ko sodba začne učinkovati proti strankam. Ker je bil dolžnik skladno s sodno poravnavo preživnino na račun zakonite zastopnice plačati najkasneje do 10. dne v mesecu za tekoči mesec, je s tem, ko ni nakazal preživnine za mesec maj do 10. 5. 2021, prešel v zamudo in zakoniti zastopnici ni preostalo nič drugega, kot da vloži predlog za izvršbo. Predlog za izvršbo dne 11. 5. 2021 je vložila v polnem prepričanju, da je vsebina sodne poravnave še vedno v veljavi, saj ji je bila začasna odredba vročena šele 13. 5. 2021, ko je proti zakoniti zastopnici tudi dobila pravne učinke. Zapis v točki V. izreka začasne odredbe je zato treba razlagati tako, da začasna odredba stopi v veljavo takoj, ko je vročena pravdnima strankama. Dne 11. 5. 2021 je bila za izterjavo preživninske obveznosti za maj 2021 pristojna zakonita zastopnica in ne CSD, kot to skuša prikazati dolžnik, to upravičenje je imela vse do 13. 5. 2021. 11. Dolžnik je nato v vlogi 21. 6. 2021 navedel, da načelno sicer velja, da posamični upravni akt začne pravno učinkovati šele z dnem vročitve stranki, vendar je slednje v konkretnem primeru nerelevantno, saj sklep o začasni odredbi ni klasična sodna odločba, temveč ima glede na 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi, kar ob izrecnem določilu, da velja takoj in da ugovor zoper tak sklep ne zadrži njegove izvršitve pomeni, da se mora takoj realizirati. Okoliščine konkretnega primera kažejo na to, da je zakonita zastopnica upnika izdajo sklepa o izvršbi dosegla z zlorabo pravic, takšno ravnanje pa ne sme biti deležno sodnega varstva. Prav tako ne drži, da je zakonita zastopnica upnika predlog za izvršbo vložila v prepričanju, da je vsebina sodne poravnave še vedno v veljavi, saj je zagotovo računala na to, da bo takšna odločitev glede na sklep pritožbenega sodišča hitro izdana.

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka sklepa dolžnikovemu ugovoru ugodilo, odločitev pa je v tem delu po presoji višjega sodišča materialnopravno pravilna.

13. Kot je bilo že povedano, je upnik v predmetni zadevi mladoletnik, ki nima pravdne sposobnosti. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tako stranko v postopku zastopa zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali aktom, ki ga je izdal organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ). Otroke po prvem odstavku 145. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) zastopajo starši, ki upravičenje za zastopanje pridobijo s trenutkom otrokovega rojstva po samem zakonu (245. člen DZ), pristojni organ pa lahko omeji ali odvzame starševsko skrb (in s tem tudi upravičenje do zastopanja) enemu ali obema od staršev (drugi odstavek 136. člena DZ). Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom (prvi odstavek 171. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče otroka postavi pod skrbništvo za zastopanje v obsegu, v katerem staršem omeji upravičenja iz starševske skrbi, in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ).

14. Iz začasne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2018 z dne 11. 5. 2021, na katero v ugovoru opozarja dolžnik, izhaja, da je bila A. A. začasno delno omejena starševska skrb na način, da se ji prepove razpolagati in upravljati s preživnino za mladoletnega upnika, ki jo je dolžnik skladno s sodno poravnavo dolžan plačevati na njen transakcijski račun. Za skrbnika mladoletnega upnika je bil začasno imenovan Center za socialno delo, katerega naloga je, da mladoletnega upnika začasno zastopa glede upravljanja in razpolaganja s preživnino, ki jo zanj plačuje upnik, ter za morebitno izterjavo, skrbniku pa je bilo tudi naloženo, da odpre poseben transakcijski račun, na katerega bo dolžnik plačeval preživnino za mladoletnega upnika. Dolžniku pa je bilo naloženo, da od izdaje začasne odredbe dalje preživnino za mladoletnega upnika namesto na transakcijski račun matere A. A. začasno plačuje na transakcijski račun skrbnika. V začasni odredbi je tudi določeno, da stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi oziroma do drugačne odločitve sodišča, ugovor zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve.

15. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je z dnem izdaje navedene začasne odredbe A. A. izgubila upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika v obsegu, za katerega ji je bila začasno delno omejena starševska skrb, torej v obsegu, ki zajema upravljanje in razpolaganje s preživnino zanj (kar vključuje tudi njegovo zastopanje v postopku za izterjavo preživnine). Upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika je bilo v obsegu začasno delno omejene starševske skrbi podeljeno CSD, ki je od dneva izdaje začasne odredbe dalje tisti, ki je upravičen upravljati in razpolagati s preživnino oziroma jo v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika v imenu mladoletnega upnika tudi sodno izterjati, kar pomeni, da v trenutku vložitve predloga za izvršbo v imenu mladoletnega upnika A. A. za to ni bila več aktivno procesno legitimirana.

16. Višje sodišče na tem mestu še dodaja, da je bil z začasno odredbo izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, (delno) spremenjen glede načina plačevanja preživnine in v trenutku izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajala obveznost, da dolžnik preživnino za mladoletnega upnika nakaže na transakcijski račun A. A., temveč jo je moral od 11. 5. 2021 dalje plačevati na poseben račun, ki ga je moral odpreti začasni skrbnik CSD. To pa pomeni, da je podan tudi ugovorni razlog po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega je prav tako opozoril dolžnik v ugovoru.

17. Pritrditi je sicer obširnim navedbam A. A. iz odgovora na ugovor in iz obravnavane pritožbe v zvezi z učinkovanjem sodnih odločb v razmerju do strank, in sicer, da ima odločba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena (prim. drugi odstavek 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Od takrat tečejo roki za vložitev pravnih sredstev, morebitni rok za izpolnitev obveznosti,..., in takrat se stranka tudi seznani z vsebino odločbe. Vendar pa si pritožba zmotno razlaga, da je A. A. zaradi tega, ker je bila šele s prejemom oziroma vročitvijo začasne odredbe 13. 5. 2021 seznanjena z dejstvom, da ji je bila glede preživnine za mladoletnega otroka starševska skrb omejena, dne 11. 5. 2021 utemeljeno zahtevala izterjavo preživnine za mladoletnega upnika. Dejstvo, da je bila s prenehanjem svojega upravičenja za izterjavo seznanjena šele po vložitvi predloga za izvršbo, bi lahko imelo posledice oziroma učinke le na presojo vprašanja povzročitve stroškov tega izvršilnega postopka, na ugotovitev, da sklep o izvršbi ni bil izdan pravilno, pa ne more vplivati. Sodišče mora namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na pravilnost zastopanja stranke (v tem okviru tudi na to, ali stranko zastopa njen zakoniti zastopnik, 80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), prav tako mora na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ po uradni dolžnosti paziti na ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka istega člena. Kot je bilo že pojasnjeno, je izdana začasna odredba stopila v veljavo takoj in je torej v trenutku izdaje sklepa o izvršbi že učinkovala (in zavezovala sodišče), to pa pomeni, da mladoletni upnik po materi A. A. v trenutku predloga in izdaje sklepa o izvršbi ni bil pravilno zastopan in A. A. ni bila več procesno aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo v njegovem imenu. Prav tako ni več obstajal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bil dolžnik dolžan preživnino plačati na račun A. A., kot je bilo zahtevano v predlogu za izvršbo (oziroma mu je bilo to z začasno odredbo celo prepovedano).

18. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče brez ustavno dopustnega razloga zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem A. A. Pravica do izvedbe dokazov namreč ni absolutna in sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, ki jih mora sodišče obrazložiti. Sodišče je zavrnitev tega dokaznega predloga obrazložilo z ugotovitvijo, da so za odločitev v tej zadevi zadostovali že listinski dokazi v predmetnem spisu, izvedba naroka, na katerem bi se dokaz izvedel, pa ob dejstvu, da narok ni obligatoren, tudi ne bi bila smotrna (29.a člen ZIZ). Višje sodišče tem razlogom pritrjuje, dodaja pa še, da v odgovoru na ugovor, v katerem je bilo predlagano zaslišanje A. A., ta dokazni predlog sploh ni bil substanciran in ni bilo navedeno, o čem oziroma konkretno o katerih dejstvih naj bi A. A. izpovedala. Že iz tega razloga, ker sploh ni pojasnjeno, o čem naj bi se sodišče z zaslišanjem prepričalo oziroma kaj naj bi se s tem dokazovalo, pri zavrnitvi izvedbe dokaza ne more iti za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, kot neutemeljeno meni pritožba, in so judikati, ki jih v zvezi s tem navaja, za predmetni postopek neuporabljivi. Posledično so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sklep obremenjen s kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

19. Utemeljena pa je pritožba zoper II. točko izreka sklepa, s katero je sodišče upniku v plačilo naložilo stroške ugovornega postopka. Odločitev je sodišče sicer pravilno oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa jo je obrazložilo le s tem, da je dolžnik z ugovorom uspel. Ker navedena določba pravi, da je upnik dolžniku dolžan povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno, navedeni razlogi za preizkus odločitve ne zadoščajo oziroma so preveč pomanjkljivi, saj sodišče ni podalo popolnoma nobenega pojasnila, zakaj je štelo, da so bili stroški ugovora ob specifični situaciji v obravnavani zadevi dolžniku neutemeljeno oziroma krivdno povzročeni s strani upnika (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Glede na pojasnjeno je višje sodišče pritožbi upnika delno ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.