Jedro

Ker tožnica ni dokazala, da je zaradi bolezni oziroma zdravstvenih težav po prometni nesreči prekinila šolanje na podiplomskem študiju, ni upravičena do podaljšanja pravice do prejemanja družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek, da se odločba toženca št. P-936503 z dne 11.1.2006 spremeni tako, da se tožnici prizna pravica do podaljšanja družinske pokojnine za čas od 24.8.2005 do 30.9.2006, zavrnilo. Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi, toženca pa obveže k plačilu stroškov postopka, oziroma podrejeno, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da stališče sodišča prve stopnje, po katerem je šolanje na visokošolski oz. podiplomski stopnji prekinjeno le takrat, ko študent ne izpolni pogojev za vpis v naslednji letnik, nima nobene dejanske in pravne podlage. Meni, da je podaljšanje časa uživanja pokojnine odvisno zgolj od časa, ki ga je upravičenec izgubil zaradi upravičenih razlogov (bolezen, nosečnost, porod). Nikjer pa ni določeno, da mora čas trajanja teh razlogov imeti takšen obseg, da upravičenec izgubi cel letnik oz. ne izpolni pogojev za vpis v naslednji letnik. Po razumevanju tožnice je bistveno, da prejemnik pokojnine zaradi upravičenih razlogov ni mogel izpolnjevati študijskih obveznosti. Tudi določba 118. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) zahteva od upravičenca, da je ob dopolnitvi 26 let vključen v šolski proces. Zdravstvene težave tožnice, nastale zaradi prometne nesreče dne 5.4.2004, so namreč vplivale na izpolnjevanje študijskih obveznosti. Zato vztraja, da je podaljšanje prejemanja družinske pokojnine odvisno le od trajanja prekinitve zaradi bolezni. V postopku pred sodiščem prve stopnje toženec ni prerekal okoliščin, v zvezi s podaljšanjem tožničinega šolanja po 26. letu starosti, in ki so odločilne za uporabo prava. Sodišče prve stopnje jim ni posvetilo zadostne pozornosti, zato je dejansko stanje zadeve ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožnica je izredno marljiva študentka in bi magistrski študij, če ne bi bilo nesreče, zagotovo končala že pred 26. letom starosti. Stališče, da bi imela pravico do pokojnine dlje, le v primeru, če bi opustila študij za eno leto, je zato absurdno. Uveljavlja bistveno kršitev postopka, ki naj bi jo drugostopni organ toženca storil s tem, da je zahtevo tožnice za priznanje podaljšanja pravice do družinske pokojnine v celoti zavrnil in odpravil odločitev prvostopnega organa. Razlogi za odločanje v škodo tožnice niso bili podani, s čimer je kršil določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami; v nadaljevanju ZUP). Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava, tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Pravno podlago za odločitev o tožničinem zahtevku predstavlja 1. odst. 118. člena ZPIZ-1. Po tej določbi otrok, če je prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti. Do podaljšanja prejemanja družinske pokojnine pride torej le, če je zaradi nastopa enega od naštetih objektivnih razlogov na strani uživalke družinske pokojnine prišlo do prekinitve šolanja.

Sodišče sicer ne dvomi, in v tem delu pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je tožnica zaradi prometne nesreče imela zdravstvene težave, vendar je za odločitev v zadevi bistveno, da zaradi teh težav ni prekinila študija. Ne glede na pritožbene navedbe, da naj bi tožnica zaradi takšnih težav nadaljevala s šolanjem tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, bi namreč morala za podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine dokazati, da je zaradi bolezni prišlo do prekinitve študija. Iz dejanskih ugotovitev v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi iz podatkov listinske dokumentacije v upravnem spisu št. 936503, pa ni razvidno, da bi tožnica po prometni nesreči dne 5.4.2004 prekinila šolanje na podiplomskem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku k vlogi za podaljšanje prejemanja družinske pokojnine priložila potrdilo z dne 31.3.2005 o opravljenih izpitnih obveznosti, iz katerega je razvidno, da je tožnica že v dveh mesecih po prometni nesreči uspešno nadaljevala z izpolnjevanjem študijskih obveznosti. O nadaljnjem uspešnem izpolnjevanju študijskih obveznosti in resničnosti tožbenih navedb, da bo obveznosti po celotnem magistrskem študijskem programu, ki traja 4 leta, končala že pred predvidenim rokom oz. zaključkom podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007, pa se je sodišče prve stopnje prepričalo še na podlagi potrdila št. 75, iz katerega izhaja, da so tožnici na dan 22.6.2005 za dokončanje študijskih obveznosti manjkali še trije izpiti in magistrska naloga in dodatno še na naroku dne 22.9.2006 (list. št. 12), ko je tožnica dodatno navedla, da je v vmesnem obdobju opravila vse študijske izpitne obveznosti in ji je za dokončanje študija manjkala le magistrska naloga. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da do dejanske prekinitve, kot pogoja za podaljšanje prejemanja družinske pokojnine po 118. členu ZPIZ-1, ni prišlo in da zato tudi ni pravne podlage za podaljšanje uživanja pravice do družinske pokojnine po 23.8.2005, ko je tožnica dopolnila starost 26 let. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka ni podana. Čeprav se je zoper prvostopenjsko odločitev zavoda res pritožila le tožnica, pa v pritožbenem postopku tudi ni bilo ovire za spremembo v smeri odprave prvostopne odločbe o podaljšanju pravice do prejemanja družinske pokojnine še za nadaljnje tri mesece. V skladu s 1. odst. 254. člena ZPIZ-1 so namreč vse odločbe prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica iz pokojninskega zavarovanja predložene v revizijo organu druge stopnje. Ta procesni institut je namenjen odpravi napak pri odločanju prvostopnega organa, pri čemer se kontrola zakonitosti in pravilnosti izvede po uradni dolžnosti (2. odst. 254. člena ZPIZ-1). V revizijskem postopku pa se odločitev prvostopnega organa v skladu z 2. odst. 255. člena ZPIZ-1 lahko potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Razen tega je potrebno upoštevati tudi določbo 249. člena ZPIZ-1, ki določa, da se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno. Uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku pa ZPIZ-1 s tem, ko organu druge stopnje omogoča, da v primeru vložene pritožbe na drugostopenjskem organu (4. odst. 254. člena ZPIZ-1) o pritožbi in reviziji odloči z isto odločbo, s katero lahko odločitev prvostopenjskega organa tudi spremeni, izrecno izključuje, zato v konkretnem primeru ne gre za odločanje v tožničino škodo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Posledica zavrnitve pritožbe je na podlagi 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP sklep pritožbenega sodišča, da tožnica sama trpi stroške pritožbe.