Jedro

Ker je dolžnik sodno takso za uvgovor zoper sklep o izvršbi plačal, je ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrženju njegovega predloga za odlog plačila sodne takse za ugovor, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

Izrek

I. Pritožba se zoper I. točko izreka zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba se zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrže. III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrajnega sodišča v Velenju z dne 4. 2. 2020 opr. št. I 581/2019 (I. točka izreka) ter zavrglo predlog dolžnika za odlog plačila sodne takse (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Opozarja, da je v ugovoru želel izpostaviti okoliščino, da je upnica F. M. tekom postopka umrla ter da je zato potrebno postopek prekiniti, vsled dejstvu, da je sam kot dedič postal tudi upnik, pa tudi taksna obveznost ni nastala oziroma ne obstoji. Pojasnjuje, da je sodno takso plačal dne 24. 11. 2020 ter da iz plačilnega naloga z dne 4. 2. 2020 izhajajo neusklajeni roki za pravna sredstva (za ugovor 8 dni, za pritožbo 15 dni). Opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da svojega predloga za odlog plačila sodne takse ni pravočasno dopolnil ter zatrjuje, da je dopolnitev poslal na sodišče dne 1. 8. 2020. Sodišče poziva, da trditve iz odgovora z dne 31. 7. 2020 ter vlog z dne 13. 11. 2020, 7. 9. 2020, 31. 8. 2020, 31. 7. 2020, 17.6.2020 in 28. 2. 2020 šteje kot sestavni del te pritožbe. V pravočasni dopolnitvi pritožbe opozarja, da je v spis vložil (vloga z dne 28. 2. 2020) tudi preklic vseh pooblastil za zastopanje dne 8. 2. 2020 umrle upnice F. M. Predlaga ugoditev pritožbi in vračilo že plačane takse ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba delno ni utemeljena in delno ni dovoljena.

4. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato dolžnikovim trditvam, da so navedbe iz ostalih dolžnikovih vlog tudi sestavni del te pritožbe, ni mogoče slediti.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa okoliščine, ki bi preprečevale pritožbenemu sodišču odločanje o predmetni pritožbi ne izhajajo. Pritožbene trditve, da je predmetni postopek prekinjen pa samem zakonu, niso izkazane, saj je imela glede na podatke spisa druga upnica F. M. v postopku pooblaščenko, prav tako pa ni edina upnica tega postopka. Glede na podatke spisa je ugotoviti, da po pokojni F. M. sklep o dedovanju še ni bil izdan. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da je dolžnik odpovedal pooblastilo za zastopanje (pravnih naslednikov) druge upnice.

6. Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, predstavlja določba prvega odstavka 34a. člena ZST-1, ki določa, da je zoper plačilni nalog, poslan stranki v primeru iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje z navedenim plačilnim nalogom pozvalo dolžnika na plačilo sodne takse za redni ugovor zoper sklep o izvršbi. Višino sodne takse v tem primeru določa tar. št. 4021 ZST-1, in je 55,00 EUR, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ob navedenem je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen, saj je bila sodna taksa ob vložitvi ugovora pravilno odmerjena. Sodišče prve stopnje je ugovor pravilno zavrnilo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zoper I. točko izreka kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločitve (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ in s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) ni ugotovilo nobenih kršitev.

9. Pritrditi je pritožbi, da je dolžnik predlog za odlog plačila sodne takse za ugovor pravočasno dopolnil, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje pod II. točko izreka izpodbijanega sklepa pravilna iz drugih razlogov.

10. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila, ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo oziroma kadar bi mu pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz navedenega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352).

11. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje odločalo o dolžnikovem predlogu za odlog plačila sodne takse za ugovor. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Tako iz pritožbenih trditev kot iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačal dne 24. 11. 2020. V posledici plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrženju njegovega predloga za odlog plačila sodne takse za ugovor, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

12. Ker dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, je ta nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tem delu zavrglo.

13. Če sodišče zavrne oziroma zavrže pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tako zavrženje kot zavrnitev pritožbe predstavlja neuspeh pritožnika s pritožbo. Glede na navedeno pritožbeni stroški dolžniku niso bili neutemeljeno povzročeni, zato jih krije pritožnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Ker sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ni ugodilo, prične (ne glede na obrazložitev sodišča prve stopnje) glede na sedmi odstavek 34a. člena ZST-1 rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu z dne 4. 2. 2020, teči naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča dolžniku.