Jedro

Dodatno zaslišanje izvedenca in ponovitev dokazovanja z istim ali drugim izvedencem ne pomeni novega dokaza. Četudi stranka nasprotuje izdelanemu izvedenskemu mnenju, nanj poda pripombe in predlaga postavitev novega izvedenca, to ni nov dokazni predlog. Dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo – če je oboje isto, ne gre za nov dokazni predlog.

Izrek

I. Pritožba z dne 15. 10. 2014 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 9. 2014 potrdi.

II. Pritožba z dne 17. 12. 2014 se, kolikor se nanaša na popravni sklep z dne 12. 12. 2014, zavrne in se ta sklep potrdi, v preostalem (kolikor se nanaša na popravna sklepa z dne 14. 11. 2014 (red. št. 156 in red. št. 157)) pa zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 24. 9. 2014 odločilo, da je tožnik dolžan v roku 15 dni od prejema sklepa plačati manjkajoči znesek, potreben za poplačilo izvedenca kmetijske stroke A. E., v višini 800,00 EUR.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče 17. 12. 2012 izdalo sklep, s katerim je za izvedenca v tej pravdni zadevi določilo A. E. hkrati pa je njemu naložilo, da založi predujem v višini 800,00 EUR ter ga opozorilo, da bo v primeru, če predujem ne bo založen, štelo, da so njegove pripombe na mnenje umaknjene. Ker predujem ni bil založen, izvedenec svojega dela ne bi smel opraviti, sodišče pa bi moralo šteti, da so pripombe tožnika umaknjene. Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker mu je naložilo doplačilo predujma. Pojasnjuje še, da je videl izvedenca, ko je opravljal cenitev na predmetni nepremičnini, ter mu je takrat jasno povedal, da naj s cenitvijo preneha, saj ne bo plačal njegovih stroškov. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Sodišče je s popravnim sklepom 14. 11. 2014 (red. št. 156) popravilo sklep svoj sklep z dne 14. 2. 2013 in sklenilo, da se sodnemu izvedencu A. E. za opravljeno izvedensko delo priznajo nagrada in stroški v bruto znesku 587,58 EUR, ki se mu izplačajo preko Avtorske agencije Slovenije, ne priznajo pa se mu prispevki za PIZ in DDV. Sodišče je nato s popravnim sklepom istega dne (red. št.157) popravilo še svoj sklep z dne 2. 4. 2013 in sklenilo, da se sodnemu izvedencu za dopolnitev izvedeniškega mnenja priznajo nagrada in stroški v znesku 150,80 EUR, prispevka za PIZ in DDV pa ne. Sodišče je nato 12. 12. 2014 popravilo še svoj sklep z dne 14. 11. 2014, in sicer je znesek 150,80 EUR nadomestilo z zneskom 105,80 EUR.

4. Tožnik v pravočasni pritožbi izpodbija popravne sklepe ter navaja, da glede na vsebino predmetnih popravnih sklepov (gre namreč za spremembo zneskov ter tudi način odvajanja prispevkov za PIZ) očitno ne gre za popravo skladno z določilom 328. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sklepov.

5. Tožena stranka na vročeni pritožbi ni odgovorila.

6. Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 345. členom ZPP podalo pojasnilo k očitanim kršitvam. Navaja, da je Višje sodišče razveljavilo sodbo z obrazložitvijo, da bi se prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca moralo opredeliti do predloženega gradiva ter da, dokler sodišče prve stopnje tega ne stori, dokaz z izvedencem ni izčrpan. Sodišče je nato s sklepom z dne 17. 12. 2012 postavilo izvedenca E. in tožniku naložilo plačilo predujma. Izvedenec je mnenje izdelal, tožnik pa je podal pripombe, zato je izvedenec izdelal dopolnitev mnenja. Sodišče je glede dopolnitve izdalo sklep 2. 4. 2013 in od tožnika zahtevalo plačilo stroškov za dopolnitev v višini 93,42 EUR. Tožnik je ponovno podal pripombe, sodišče pa je opravilo narok, na katerem ga je ponovno pozvalo k plačilu stroškov. Ker je med strankama obstajala možnost poravnave je sodišče narok preložilo, a je nato zaradi neuspelega soglasja na naroku 13. 6. 2013 tožniku naložilo plačilo predujma (v višini 800,00 EUR) za postavitev novega izvedenca kmetijske stroke v roku 15 dni. Na predlog tožnika je rok dvakrat podaljšalo. Pravdni stranki sta zaprosili, da sodišče izda sodbo glede na stanje spisa na podlagi 279. a člena ZPP, saj tožnik ni plačal predujma. Sodišče je 3. 1. 2013 izdalo sodbo in svojo odločitev oprlo na izvedeniško mnenje ter njegovo dopolnitev. Zoper sodbo ni bilo pritožbe (stranke torej niso uveljavljale kršitve, da sodišče mnenja izvedenca ne bi smelo upoštevati) in je postala pravnomočna 25. 1. 2014. Sodišče je nato za poplačilo izvedenca iz sklepa z dne 17. 12. 2012 podalo predlog za izvršbo, a je bila izvršba v tem delu zavrnjena, saj obveznost iz sklepa še ni zapadla, zato je sodišče izdalo izpodbijani sklep 24. 9. 2014. 7. Pojasnilo sodišča je bilo strankama vročeno. Tožena stranka nanj ni odgovorila, tožnik pa je odgovoril in ponavlja pritožbene razloge. Dodaja, da nevložitev pritožbe zoper sodbo ne izključuje kršitev sodišča. 8. Pritožba z dne 15. 10. 2014 je utemeljena. Pritožba z 17. 12. 2014 je delno neutemeljena, delno pa nedovoljena.

O pritožbi zoper sklep dne 24. 9. 2014

9. Iz tretjega odstavka 153. člena ZPP res izhaja, da sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni plačan v roku, ki ga je določilo, toda pri tem je treba upoštevati, da je bil konkretni dokaz že izveden oziroma je bil le še v nadaljnji fazi izvajanja. Višje sodišče v Ljubljani je namreč (red. št. 91) delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo v tem delu vrnilo v novo sojenje z obrazložitvijo, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do predloženega gradiva (izračun Kmetijskega inštituta, ki nasprotuje izvedeniškemu mnenju J. K.) z napotkom, da dokler tega ne stori, dokaz z izvedencem ni izčrpan. Glede na to je bil tako 17. 12. 2012 postavljen izvedenec kmetijske stroke A. E., ki je izvedensko delo tudi opravil. Na tem mestu je treba opozoriti, da lahko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP v primeru, da so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, zahteva mnenje drugih izvedencev. Pri tem je treba izhajati iz stališča, da dodatno zaslišanje izvedenca in ponovitev dokazovanja z istim ali drugim izvedencem ne pomeni novega dokaza. Ker je sodišče tisti procesni subjekt, ki vodi dokazovanje, samo določi izvedenca, organizacijo in izvedbo tega dokaza ter tudi odpravlja nasprotja v ekspertizi (nejasnosti/ pomanjkljivosti/dvome). Torej, četudi stranka nasprotuje izdelanemu izvedenskemu mnenju, nanj poda pripombe in predlaga postavitev novega izvedenca, to ni nov dokazni predlog. Dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo – če je oboje isto, ne gre za nov dokazni predlog.

10. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo in tožniku naložilo plačilo dodatnega predujma, saj je on tisti, ki je že v prvotnem postopku predlagal postavitev izvedenca in se plačilu ne more upreti z argumenti, ki jih navaja v pritožbi. Izvedenec je pri svojem delu vezan le na navodila sodišča, ne pa na predloge in pobude strank mimo sodišča, zato so pritožbene navedbe, da je tožnik izvedenca opozoril, naj z delom preneha, brezpredmetne.

11. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo še v mejah razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), vendar pomanjkljivosti ni odkrilo, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

O pritožbi zoper popravne sklepe

12. Sklep je mogoče kadarkoli popraviti, ko gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske napake, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP). Neskladja med izrekom in obrazložitvijo, četudi je posledica računskih ali drugih napak, ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s popravnim sklepom. Pritožnik ima prav, da sta sklepa o odmeri in izplačilu izvedenine z dne 14. 2. 2013 in 2. 4. 2013 jasna in brez očitnih pomot, napak ali drugih pomanjkljivosti, ter da je sodišče z izpodbijanima sklepoma vsebinsko spreminjalo prvotna sklepa, ko je določilo, da se izvedencu ne izplačajo prispevki za PIZ in DDV (ker je šele dne 11. 7. 2014 ugotovilo, da izvedenec od 31. 3. 2013 dalje ni zavezanec za DDV ter da samostojno odvaja prispevek za PIZ). Toda pritožnik spregleda, da mu je odločitev sodišča v korist: iz njegovega predujma bo namesto zneskov 705,10 EUR + 52,00 EUR izplačanih zgolj 587,58 EUR, namesto zneskov 126,96 EUR + 9,36 EUR pa zgolj 105,80 EUR. Ker pritožnik torej za izpodbijanje teh dveh popravnih sklepov nima pravnega interesa, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo v tem delu zavrglo (prvi odstavek 346. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena in 1. točko 365. člena ZPP).

13. Popravni sklep z dne 12. 12. 2014 je izdan pravilno, saj je šlo za očitno pisno pomoto – zamenjavo napačno zapisanega zneska 150,80 EUR za pravilnega 105,80 EUR, zato je pritožba v tem delu neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo.